Urejanje naselij (star zakon)

NE VELJA VEČ! 1.3.2003 ga je nadomestil Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1

ZAKON O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR (ZUN)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Urejanje naselij je urbanistično načrtovanje graditve, širitve in prenove naselij (v nadaljnjem besedilu: urbanistično načrtovanje naselij), določanje pogojev za prenos načrtovanih objektov in naprav v prostoru ter urbanistični nadzor nad njihovim izvajanjem.

(2) Urejanje drugih posegov v prostor je urbanistično načrtovanje infrastrukturnih objektov in naprav ter drugih trajnih sprememb prostora zunaj ureditvenih območij naselij (v nadaljnjem besedilu: urbanistično načrtovanje drugih posegov v prostor) določanje pogojev za prenos načrtovanih posegov v prostor ter urbanistični nadzor nad njihovim izvajanjem.

2. člen

Delavci, delovni ljudje in občani urejajo naselja in druge posege v prostor v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana glede razvoja dejavnosti v prostoru in njegove namenske rabe ter v skladu z rešitvami, ki jih določa, srednjeročni družbeni plan družbenopolitične skupnosti.

3. člen

Urbanistično načrtovanje naselij oziroma urbanistično načrtovanje drugih posegov v prostor obsega pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov.

4. člen

Pogoji za prenos načrtovanih objektov in naprav ter drugih posegov v prostor kakor tudi drugi pogoji, ki se nanašajo na njihovo oblikovanje in rabo, se določijo v lokacijskem dovoljenju.

II. TEMELJNA NAČELA ZA UREJANJE NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

5. člen

(1) Graditev in širitev naselij ter graditev infrastrukturnih objektov in naprav, ki trajno spreminjajo namensko rabo prostora, se načrtujejo na stavbnih zemljiščih. Stavbna zemljišča se določijo s srednjeročnim družbenim planom občine na območjih, ki jih za te namene opredeljuje dolgoročni plan občine.

(2) Drugi posegi v prostor se načrtujejo na zemljiščih, ki jih za te namene v skladu z usmeritvami o namenski rabi prostora, v prostorskih delih dolgoročnih planov določa srednjeročni družbeni plan.

6. člen

Naselje, infrastrukturni objekti in naprave ter druge trajne spremembe prostora zunaj ureditvenega območja naselij se načrtujejo kot prostorska in funkcionalna celota ne glede na postopnost izvajanja.

7. člen

(1)Če so posegi iz prejšnjega člena postopni, morata biti pri izvedbi zagotovljeni končna usklajenost in funkcionalna povezanost posameznih delov.

(2) Površinam za objekte in naprave, ki se glede na postopnost izvajanja lahko gradijo kasneje se s prostorskimi izvedbenimi akti določi ustrezna začasna raba, ki pa ne sme spremeniti lastnosti prostora tako, da bi bila o­nemogočena gradnja objektov in naprav, predvidenih s prostorskimi izvedbenimi akti.

8. člen

Z urbanističnim načrtovanjem naselij in drugih posegov v prostor je treba zagotoviti racionalno rabo zemljišč, objektov in naprav ter tako razporeditev in usklajenost z družbenim planom predvidenih dejavnosti v prostoru, da je omogočen skladen gospodarski in socialni razvoj.

9. člen

Naselja in drugi posegi v prostor se urbanistično načrtujejo tako, da je njihova urbanistično arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo regionalne arhitekture ter z drugimi naravnimi in z delom pridobljenimi vrednotami okolja.

10. člen

(1) Pri urbanističnem načrtovanju naselij in drugih posegov v prostor je treba posebej proučiti in upoštevati njihov vpliv na okolje.

(2) Dejavnosti z neizbežnimi škodljivimi vplivi na okolje se načrtujejo tako, da so ti vplivi v okviru s predpisi dovoljenih stopenj zmanjšani na najmanjšo možno mero.

(3) Če so dejavnosti iz prejšnjega odstavka že na območju, ki je pretežno namenjeno za bivanje in rekreacijo, se ne smejo širiti, njihove škodljive vplive pa je treba v okviru s predpisi dovoljenih stopenj zmanjšati na najmanjšo možno mero.

11. člen

(1) Pri urbanističnem načrtovanju naselij in drugih posegov v prostor je treba zagotoviti varno bivanje in delo ter predvideti urbanistične in druge ukrepe za preprečitev ali zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer ter vojnih dejstvovanj.

(2) Z urbanističnim načrtovanjem je treba tudi zagotoviti pogoje in možnosti za splošni ljudski odpor in za družbeno samozaščito.

12. člen

Pri urbanističnem načrtovanju naselij in drugih posegov v prostor je treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Občina predpiše način odstranjevanja plasti plodne zemlje, njenega začasnega shranjevanja ter njeno nadaljnjo uporabo.

13. člen

Širitev naselja ali prenove dela naselja se načrtuje soodvisno od preostalega naselja. Z novimi rešitvami je treba omogočiti členitev naselij v pregledne in glede na krajevne razmere organizacijsko primerne celote. Velikost in organizacija dejavnosti v teh celotah se določata skladno z ekonomskimi možnostmi, tako da se posamezne etape izgradnje naselij smotrno zaključujejo in da jih je mogoče prilagoditi bodočim družbenim potrebam in načinu življenja.

14. člen

(1) Na območjih, ki so pretežno namenjena za bivanje, je treba upoštevati raznoličnost bivalnih potreb. Prebivalcem je treba zagotoviti čim bolj enakovredne življenjske pogoje glede na zmogljivost in razmestitev proizvodnih, oskrbnih, storitvenih in drugih dejavnosti, zelenih in drugih površin v naselju ter glede na organizacijo prometa.

(2) Območja iz prejšnjega odstavka je treba urbanistično načrtovati tako, da sta telesno prizadetim občanom omogočena neoviran dostop do objektov in njihova uporaba.

15. člen

(1) Višina stanovanjskih objektov in njihova medsebojna oddaljenost se pri urbanističnem načrtovanju stanovanjskih območij določata glede na gostoto in število stanovalcev, predvideno s srednjeročnim družbenim, ter glede na naravne lastnosti prostora, velikost naselja, obstoječo gradbeno strukturo v neposredni bližini, na možnosti zaščite in reševanja ter glede na druge pogoje, ki jih določajo predpisi.

(2) Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik objektov od parcelne meje določa prostorski izvedbeni akt oziroma lokacijska dokumentacija glede na terenske in krajevne razmere ter v skladu z normativi, ki jih določajo predpisi.

16. člen

Na območjih, namenjenih pretežno za industrijo, je treba z urbanističnim načrtovanjem omogočiti zdravo in humano delovno okolje ter čimboljše pogoje za načrtovano proizvodnjo.

17. člen

(1) Z urbanističnim načrtovanjem je treba določiti pogoje za ureditev prometa z javnim prevoznimi sredstvi ter pogoje za ureditev poti za pešce in kolesarje.

(2) Pri razmeščanju parkirnih površin za osebne avtomobile in določanju njihove velikosti je treba upoštevati značaj in funkcijo obravnavanega območja ter število in gostoto prebivalcev oziroma delovnih mest in število obiskovalcev na tem območju. Parkirne površine morajo biti razmeščene tako, da ne vplivajo škodljivo na naravno in kulturno dediščino in da ne motijo delovnega in bivalnega okolja.

18. člen

Z urbanističnim načrtovanjem je treba v ureditvenih območjih naselij in v drugih poselitvenih območjih predvideti ureditev zelenih površin za rekreacijo na prostem, za varovanje in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja ter za preprečitev ali zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in vojnih dejstvovanj.

19. člen

V naseljih in na drugih poselitvenih območjih je treba z urbanističnim načrtovanjem zagotoviti primerno komunalno opremljenost, predvsem pa zdravo pitno vodo in električno energijo. Z ustrezno razmestitvijo objektov je treba omogočiti smotrno porabo energije in izkoriščanje obnovljivih energetskih virov.

20. člen

(1) Površine za rekreacijo in počitek je treba načrtovati tako, da bodo omogočene zdrave življenjske razmere za prebivalce ter pri tem upoštevati značilne krajinske kvalitete in z delom pridobljene vrednote človekovega okolja.

(2) Površine za rekreacijo in počitek se načrtujejo za stanovanjska območja, za območja z večjo koncentracijo delovnih mest, za naselja kot celoto in kot rekreacijska območja širšega pomena.

III. PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI

21. člen

Prostorski izvedbeni akti po tem zakonu so:

  • prostorski ureditveni pogoji in
  • prostorski izvedbeni načrti.

22. člen

S prostorskimi izvedbenimi akti se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana podrobneje obdelajo v srednjeročnem družbenem planu družbenopolitične skupnosti sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegih v prostor.

1. Strokovne podlage za prostorske izvedbene akte

23. člen

(1) Prostorski izvedbeni akti se pripravljajo na podlagi podatkov o naravnih lastnostih prostora in o obstoječi in predvideni rabi prostora ter ob upoštevanju strokovnih podlag, ki so bile pripravljene za dolgoročni in srednjeročni družbeni plan ter posebnih strokovnih podlag, ki so določene v programu priprave prostorskih izvedbenih aktov.

(2) S posebnimi strokovnimi podlagami iz prejšnjega odstavka se podrobneje razčlenijo naravne lastnosti in ustvarjene razmere na območju, za katero se pripravlja prostorski izvedbeni akt, ugotovijo vplivi predvidenih prostorskih ureditev na okolje ter možnosti za realizacijo odločitev, sprejetih v srednjeročnih družbenih planih.

24. člen

(1) Prostorski izvedbeni akti se grafično prikažejo na reambuliranih temeljnih topografskih načrtih obstoječega stanja, dopolnjenih s katastrskimi podatki o parcelah.

(2) Merilo načrtov iz prejšnjega odstavka se določi glede na potrebno podrobnost obdelave.

2. Prostorski ureditveni pogoji

25. člen

(1) Območja občine, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ter območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti načrti še ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju, se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

(2) Prostorski ureditveni pogoji se pripravijo za posamezno prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje izven ureditvenih območij naselij, za ureditveno območje naselja ali za posamezno funkcionalno zaokroženo območje v naselju.

(3) Na ureditvenih območjih naselij ali posameznih funkcionalno zaokroženih območjih v naseljih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, so dopustne komunalne ureditve in adaptacije, dozidave ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objektov oziroma naprav, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, kakor tudi gradnje, ki pomenijo zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur.

26. člen

(1) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ob upoštevanju strokovnih podlag iz 23. člena tega zakona podrobneje določajo urbanistični, oblikovalski in drugi pogoji za posege v prostor ter ukrepi za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, zlasti pa:

  • merila in pogoji za graditev ali prenovo objektov in naprav glede na njihovo lego, funkcijo, velikost in oblikovanje;
  • merila in pogoji za izvajanje drugih posegov, ki trajno spreminjajo prostor;
  • merila za določanje gradbenih parcel;
  • merila in pogoji za komunalno urejanje stavbnih zemljišč;
  • merila in pogoji za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja;
  • druga merila in pogoji za usklajevanje različnih interesov pri gradnji objektov ali naprav oziroma pri drugih posegih v prostor.

(2) Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen objekt ali drug poseg v prostor na območju, ki ga urejajo.

3. Prostorski izvedbeni načrti

27. člen

(1) S prostorskimi izvedbenimi načrti se urejajo območja, ki so s srednjeročnim družbenim planom predvidena za graditev, širitev ali prenovo naselij ter za izvajanje drugih posegov v prostor.

(2) Prostorski izvedbeni načrti so:
1. zazidalni načrti za nova naselja ali za posamezna območja znotraj ureditvenih območjih naselij ter za turistična in industrijska območja zunaj ureditvenih območij naselij;
2. ureditveni načrti za prenovo, dopolnilo gradnjo in komunalno asanacijo v ureditvenih območjih naselij in v drugih poselitvenih območjih, za urejanje zelenih in rekreacijskih površin ter za urejanje drugih posegov v prostor, ki niso graditev;
3. lokacijski načrti za posamezne infrastrukturne objekte in naprave.

28. člen

(1) S prostorskimi izvedbenim načrtom se podrobneje določijo urbanistični, oblikovalski, gradbeno tehnični, tehnološki in drugi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih, delovnih in proizvodnih razmer ter ukrepi za ohranjevanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednost človekovega okolja. S prostorskim izvedbenim načrtom se tudi podrobneje določijo pogoji za opremljanje s prometnimi, energetskimi, komunalnimi in drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami, ki so potrebni za normalno bivanje in delo na obravnavanem območju.

(2) Prostorski izvedbeni načrt je podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja ter za parcelacijo zemljišč.

29. člen

(1) Prostorski izvedbeni načrt povzema usmeritev iz dolgoročnega plana družbenopolitične skupnosti in odločitve iz srednjeročnega družbenega plana, ki se nanašajo na obravnavano območje.

(2) Pri pripravi prostorskih izvedbenih načrtov se upoštevajo obstoječe komunalne gradnje ter ugotovitve v strokovnih podlagah iz 23. člena tega zakona.

(3) Na podlagi usmeritev in odločitev iz prvega odstavka ter ugotovitev iz drugega odstavka tega člena se v prostorskem izvedbenem načrtu določijo prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev ter na njihovi osnovi razčlenijo in prikažejo:

  • vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednimi območji;
  • rešitve in ukrepi za varovanje in urejanje krajinskih značilnosti, dobrin splošnega pomena in plodne zemlje;
  • rešitve za varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja;
  • potrebne vodnogospodarske ureditve;
  • zasnova ureditve zelenih površin;
  • načrt gradbenih parcel;
  • tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel;
  • ocena stroškov za izvedbo načrta;
  • etape izvajanja načrta.

(4) Prostorski izvedbeni načrt vsebuje tudi obrazložitev in soglasja, ki so jih v skladu z zakonom dali pristojni organi, organizacije in skupnosti.

(5) Prostorski izvedbeni načrt ima v posebni prilogi prostorske ureditve in ukrepe za obrambo in zaščito, ki obsegajo tudi zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin. Usklajenost prostorskih ureditev in ukrepov s planskimi odločitvami in s potrebami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite presoja za zadeve ljudske obrambe pristojni upravni organ.

30. člen

V zazidalnem načrtu se prostorski pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona določijo:

  • z zazidalno situacijo, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja;
  • z rešitvami prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez.

31. člen

V ureditvenem načrtu se prostorski pogoji iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona določijo:

  • s spomeniško-varstveno, gradbeno-tehnično in vsebinsko valorizacijo zgrajene strukture ter z rešitvami v zvezi z njeno prenovo;
  • z ureditveno situacijo naselja ali dela naselja, s katero se določajo namenska raba površin ter funkcionalne in oblikovalske rešitve območja;
  • s funkcionalnimi in oblikovalskimi rešitvami predvidenih objektov in naprav;
  • z rešitvami v zvezi s prenovo, dograditvijo in novogradnjo prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez.

32. člen

V lokacijskem načrtu se prostorski pogoji iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona določijo:

  • z ureditveno situacijo, kjer so prikazane tehnične rešitve, iz katerih so razvidni funkcija in položaj objekta ali naprave, njegovi vplivi na obstoječe objekte in naprave ter na okolje;
  • z rešitvami prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez, ki je potrebno za delovanje predvidenega objekta ali naprave;
  • z rešitvami, ki se nanašajo na prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov ali naprav in so potrebne za realizacijo predvidenega objekta ali posega.

33. člen

(1) Če so na območju dveh ali več občin načrtovani raba skupnih naravnih virov ali gradnja objektov in naprav ter drugi posegi v prostor, zlasti pa gradnja prometnih, energetskih, komunalnih in drugih sistemov, te občine sodelujejo med seboj pri pripravi in usklajevanju prostorskih izvedbenih načrtov.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka občine sodelujejo med seboj tudi pri pripravi strokovnih podlag iz 23. člena tega zakona.

4. Priprava in sprejem prostorskih izvedbenih aktov

34. člen

(1) Po sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine sprejme izvršni svet občinske skupščine, v skladu s sprejetimi planskimi akti občine in ob upoštevanju planov ustreznih samoupravnih organizacij in skupnosti, program priprave prostorskih izvedbenih aktov.

(2) V primerih iz prejšnjega člena pripravijo izvršni svet občinskih skupščin skupen program priprave prostorskega izvedbenega akta.

35. člen

(1) V programu priprave prostorskih izvedbenih aktov so navedeni organi, organizacije oziroma skupnosti, od katerih je treba pridobiti soglasje k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov.

(2) Organi, organizacije oziroma skupnosti iz prejšnjega odstavka določijo pred začetkom priprave prostorskega izvedbenega akta pogoje, ki jih mora pripravljalec prostorskega izvedbenega akta upoštevati pri njegovi pripravi.

36. člen

(1) S programom priprave prostorskih izvedbenih aktov določi izvršni svet tudi način pridobitve strokovnih rešitev za prostorske izvedbene načrte.

(2) Za zazidalne oziroma ureditvene načrte se pripravijo praviloma variantne strokovne rešitve. Te rešitve se za območja z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi oziroma prostorskimi ureditvami pridobijo z javnim natečajem, ki ga razpiše izvršni svet. Izvršni svet imenuje tudi strokovno telo, ki strokovno oceni tako pridobljene rešitve.

(3) Z natečajem pridobljene rešitve se skupaj s strokovnim mnenjem javno razgrnejo. Trajanje razgrnitve določi izvršni svet glede na zahtevnost predvidenih prostorskih ureditev, vendar razgrnitev ne sme trajati manj kot 14 dni. Pridobljene rešitve obravnavajo delovni ljudje in občani v zainteresiranih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.

(4) O izbiri rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega izvedbenega načrta, odloči izvršni svet občinske skupščine.

37. člen

(1) Ko izvršni svet občinske skupščine ugotovi, da je osnutek prostorskega izvedbenega akta pripravljen v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana, v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine in v skladu z zakonom, odredi, da se javno razgrne na sedežu občinske skupščine ter v prizadetih krajevnih skupnostih, lahko pa tudi v zaintersiranih organizacijah združenega dela. Razgrnitev traja najmanj en mesec.

(2) Javno razgrnjeni osnutek prostorskega izvedbenega akta obsega krajšo obrazložitev načrtovanih rešitev in tiste grafične priloge in druge prikaze, iz katerih so razvidne načrtovane rešitve in njihovi vplivi na bivanje in delo, možnosti in posledice njihove etapne izvedbe ter posledice teh rešitev na lastninska razmerja.

38. člen

(1) Med javno razgrnitvijo se osnutek prostorskega izvedbenega akta tudi javno obravnava.

(2) O pričetku in trajanju javne razgrnitve osnutka in o času javne obravnave morajo biti na primeren način obveščeni občani v krajevnih skupnostih ter delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih.

39. člen

(1) Po preteku javne razgrnitve obravnava izvršni svet občinske skupščine pripombe in predloge ter zavzame od njih stališče. Na podlagi teh stališč se osnutek prostorskega izvedbenega akta dopolni, pridobe soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti ter pripravijo druge potrebne tehnične rešitve. Tako dopolnjeni osnutek pošlje izvršni svet občinski skupščini.

(2) Občinska skupščina sprejeme prostorski izvedbeni akt z odlokom.

40. člen

(1) V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih občinska skupščina določi:

  • meje obravnavanega območja;
  • funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega;
  • pogoje za urbanistično oblikovanje obravnavanega območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma posegov v prostor na tem območju;
  • druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih posegov.

(2) V odloku o prostorskem izvedbenem načrtu pa občinska skupščina poleg določb iz prejšnjega odstavka določi še:

  • etapnost izvedbe posega;
  • režim in začasno namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi fazi;
  • obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega načrta.

(3) Odlok določi tudi tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov oziroma naprav, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ pri izvedbi prostorskega izvedbenega akta.

(4) Z uporabo toleranc iz prejšnjega odstavka se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovati videz območja. Z uporabo toleranc se tudi ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

41. člen

(1) Po sprejetju srednjeročnega družbenega plana Socialistične republike Slovenije sprejme Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije v sodelovanju z izvršnimi sveti prizadetih občin in s prizadetimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi program priprave prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih po določbah srednjeročnega družbenega plana sprejme Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.

(2) Osnutek prostorskega izvedbenega načrta pošlje Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije prizadetim občinam v javno razgrnitev in obravnavo najmanj za mesec dni. Po poteku javne razgrnitve oblikujejo izvršni sveti občinskih skupščin stališča in predloge k osnutku prostorskega izvedbenega načrta in jih pošljejo Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije.

(3) Prostorski izvedbeni načrt sprejme Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije z odlokom.

42. člen

(1)Sprejeti prostorski izvedbeni akt mora biti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in v prizadetih krajevnih skupnostih stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim.

(2) Izvod sprejetega prostorskega izvedbenega akta se na zahtevo pošlje za urejanje prostora pristojnemu republiškemu upravnemu organu.

43. člen

Prostorski izvedbeni akt se lahko spremeni oziroma dopolni, in sicer po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem.

44. člen

(1) Ob sprejemanju novega srednjeročnega družbenega plana občine oziroma ob spreminjanju sestavin plana, ki se nanašajo na sprejete prostorske izvedbene akte, je treba preveriti prostorske izvedbene akte.

(2) Če rešitve v prostorskih izvedbenih aktih niso več v skladu z novim srednjeročnim družbenim planom oziroma z njegovimi spremembami, se prostorski izvedbeni akti ne smejo izvajati, dokler se ne uskladijo.

(3) Občinska skupščina z odlokom ugotovi, kateri deli posameznih prostorskih izvedbenih aktov se ne morejo izvajati iz razlogov iz prejšnjega odstavka, dokler se ne uskladijo.

45. člen

(1) Za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ predpiše metodologijo za pripravo prostorskih izvedbenih aktov.

(2) Za geodetske zadeve pristojni republiški upravni organ predpiše v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za urejanje prostora, podrobnejšo vsebino geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov.

(3) Za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ predpiše skupaj z republiškim upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo, vsebino prostorskih ureditev za obrambo in zaščito v prostorskih izvedbenih načrtih.

5. Postopki priprave in sprejemanja lokacijskih načrtov in izdaje dovoljenj za graditev avtocest

45a. člen

(1) Priprava lokacijskega načrta za avtocesto se prične na utemeljen in dokumentiran predlog ministra, v čigar delovno področje spada avtocesta.

(2) Na podlagi predloga iz prvega odstavka minister, pristojen za prostor (v nadaljevanju: minister), določi program priprave lokacijskega načrta, s katerim določi zlasti:

  • vsebino lokacijskega načrta, ki je smiselni izvleček sestavin iz 28., 29. in 32. člena tega zakona oziroma iz 29., 31., 34., 35. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 55. in 56. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/39), obvezno pa vsebuje načrt gradbenih parcel ter tehnične elemente za zakoličenje objektov in parcel;
  • rok za pripravo lokacijskega načrta, ki ne sme biti daljši kot šest mesecev od dneva, ko je določen program priprave lokacijskega načrta;
  • seznam organov in organizacij, vključno z organizacijami za varstvo narave in kulturne dediščine, ki morajo pred pričetkom priprave lokacijskega načrta podati pogoje za njegovo pripravo;
  • da mora izdelovalec lokacijskega načrta, v roku iz druge alinee tega odstavka, izdelati in proučiti variante poteka avtoceste, Vlada Republike Slovenije pa jih predloži Državnemu zbor Republike Slovenije v predhodno obravnavo.

(3) Če z zakonom določen organ oziroma organizacija v 30 dneh ne poda pogojev oziroma svojega mnenja, se šteje, da nima pogojev oziroma da s predloženo dokumentacijo soglaša.

(4) Minister pošlje program priprave lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), ministru iz prvega odstavka tega člena in občinam, na območju katerih bo locirana avtocesta.

45b. člen

(1) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, v 15 dneh po izteku roka iz 2. alinee drugega odstavka prejšnjega člena predloži Vladi osnutek lokacijskega načrta in v obrazložitvi predstavi tudi variante, ki so bile v času priprave lokacijskega načrta izločene kot neustrezne s funkcionalnega, finančnega oziroma okoljevarstvenega vidika.

(2) Vlada sprejme sklep o javni razgrnitvi osnutka iz prejšnjega odstavka, v primerih iz 45.d člena pa tudi sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov in sklep, da ga predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni zbor) oziroma skupščine občine v obravnavo in sprejem. Vlada objavi sklep o javni razgrnitvi in pošlje osnutek lokacijskega načrta občinam. Sklep Vlade nadomešča sklepe občinskih izvršnih svetov o javni razgrnitvi.

(3) Občine morajo razgrniti osnutek lokacijskega načrta v roku, ki je določen s sklepom iz prejšnjega odstavka. Javna razgrnitev traja en mesec.

45c. člen

(1) Pripombe in predloge z javne razgrnitve in obravnav osnutka lokacijskega načrta pošljejo občine ministru najpozneje v 30 dneh po izteku roka javne razgrnitve. Če v tem roku minister ne prejme pripomb z javne razgrnitve, se šteje, da na osnutek lokacijskega načrta ni pripomb, oziroma da je ta usklajen.

(2) O utemeljenosti pripomb in predlogov odloči minister v soglasju z ministrom, pristojnim za promet in ministri, pristojnimi za zavarovana območja, najkasneje v petinštiridesetih dneh po zaključku javne razgrnitve.

(3) Minister v roku iz drugega odstavka obrazložitev razlogov, zaradi katerih ni sprejel pripomb in predlogov, pošlje organom in organizacijam, ki so dale pripombe. Te imajo v roku 30 dni od sprejema obrazložitve možnost posredovati ministru dodatna mnenja in argumente za svoje pripombe in predloge. Minister se je do teh mnenj in argumentov dolžan opredeliti pri pripravi usklajenega predloga lokacijskega načrta.

45č. člen

Minister pripravi v 45 dneh po sprejemu odločitve iz drugega odstavka 45.c člena tega zakona usklajen predlog lokacijskega načrta in ga pošlje v sprejetje Vladi. Minister pošlje Vladi tudi vse pripombe in predloge iz javne razgrnitve, dodatna mnenja in argumente zainteresiranih organov in organizacij in navedbo razlogov, zaradi katerih pripomb in predlogov ni upošteval. V tem času se mora pridobiti soglasja pristojnih organov in organizacij, predpisana z zakonom oziroma mnenja organov in organizacij iz 3 alinee drugega odstavka 45.a člena. Če soglasodajalec v 30 dneh po zahtevi ne odloči o soglasju, se šteje, da s predlogom lokacijskega načrta soglaša.

45d. člen

(1) Kadar lokacijski načrt za avtocesto ni skladen z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskih ali republiških dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov (v nadaljnjem besedilu: občinski oziroma republiški prostorski planski akti) oziroma v njih nima podlage, se v postopku njegovega sprejemanja istočasno sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve teh aktov po postopku, ki jo določen s tem členom in 45.e členom.

(2) Državni zbor mora biti pred sprejemom odločitve seznanjen z razlogi, zaradi katerih so skupščine občin zavrnile spremembe oziroma dopolnitve svojih planskih aktov. Pred sprejemom odločitve Državni zbor organizira javno predstavitev mnenj o spremembi prostorskih aktov in na njo povabi predstavnike vseh občin, ki jih sprejem planskega akta zadeva.

(3) Kadar lokacijski načrt ni skladen z republiškimi prostorskimi planskimi akti, Vlada predlaga Državnemu zboru, da sprejme spremembe in dopolnitve republiških prostorskih planskih aktov v delu, ki ga opredeljuje lokacijski načrt. Vlada v obrazložitvi predstavi tudi variante, ki so bile v času priprave lokacijskega načrta izločene kot neustrezne s funkcionalnega, finančnega in okoljevarstvenega vidika.

(4) Kadar lokacijski načrt ni skladen z občinskimi prostorskimi planskimi akti, Vlada pošlje skupščini občine predlog za spremembo in dopolnitev občinskih prostorskih planskih aktov v delu, ki ga opredeljuje lokacijski načrt, z obrazložitvijo iz prejšnjega odstavka.

(5) Državni zbor oziroma skupščina občine opravita prvo obravnavo po tretjem oziroma četrtem odstavku tega člena v času javne razgrnitve lokacijskega načrta.

(6) V primeru iz četrtega odstavka tega člena mora skupščina občine sprejeti spremembe oziroma dopolnitve občinskih prostorskih planskih aktov najkasneje v 30 dneh po tem, ko ji je bil dostavljen usklajen predlog lokacijskega načrta.

45e. člen

(1) Če skupščina občine zavrne sprejetje odločitve oziroma v roku iz šestega odstavka 45.d člena ne obvesti Vlade o sprejetju ali o zavrnitvi sprememb in dopolnitev občinskih prostorskih planskih aktov, sprejme zadevno odločitev Državni zbor kot spremembo in dopolnitev republiških prostorskih planskih aktov.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka veljajo za območje, ki se ureja z lokacijskim načrtom, le republiški prostorski planski akti.

45f. člen

Kadar lokacijski načrt ni skladen z občinskimi oziroma republiškimi prostorskimi planskimi akti, ga Vlada sprejme po tem, ko so končani postopki oziroma izpolnjeni pogoji po 45.d in 45.e členu tega zakona.

45g. člen

Uredba Vlade o sprejetju lokacijskega načrta je podlaga za pripravo tehnične dokumentacije po predpisih o graditvi objektov.

45h. člen

(1) Za gradnjo avtoceste se na podlagi lokacijskega načrta in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, predpisanem po 19. členu zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86) ter presoje vplivov na okolje po 55. členu zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) izda enotno dovoljenje, ki vsebuje sestavine lokacijskega dovoljenja, predpisanega po 57. členu tega zakona in gradbenega dovoljenja, predpisanega po 36. in 41. členu zakona o graditvi objektov ter nadomešča obe dovoljenji.

(2) Dovoljenje po prejšnjem odstavku izda minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za graditev objektov, po določbi drugega odstavka 204. člena in v 14-dnevnem roku v skladu s prvim odstavkom 218. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št.47/86).

45i. člen

(1) Vlada Republike Slovenije lahko določi, da se za zemljišča, potrebna za izgradnjo avtocest, odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je po 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86 in Uradni list RS, št. 9/90 ter 5/91) prihodek republike, ne plačuje, oziroma se zniža.

(2) Pri odločitvi o izbiri variante poteka trase avtoceste se mora upoštevati po predpisih izračunana odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda.

45j. člen

(1) Določbe 45.a, 45.b, 45.c, 45.č, 45.d, 45.e, 45.f, 45.g in 45.h člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za druge infrastrukturne objekte državnega pomena.

(2) Drugi infrastrukturni objekti državnega pomena po tem zakonu so objekti in naprave prometa in zvez ter energetski, vodnogospodarski, ekološki in drugi objekti in naprave, ki so v skladu s predpisi namenjeni izvajanju obveznih republiških javnih služb in jih določajo prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, ter objekti, naprave in drugi posegi v prostor s področja obrambe, zaščite in reševanja, ki so z zakonom določeni kot objekti posebnega pomena za obrambo in zaščito.

IV. PARCELACIJA

46. člen

(1) Z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavina prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije, se določijo gradbene parcele za graditev objektov in za druge posege v prostor.

(2) Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt ali naprava (stavbišče) in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo (funkcionalno zemljišče).

(3) Funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte in naprave na območjih, kjer ni sprejet prostorski izvedbeni načrt, določi za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ na zahtevo lastnika oziroma uporabnika na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.

47. člen

(1) Parcelacija stavbnih zemljišč se na terenu izvede na podlagi načrta gradbenih parcel iz sprejetega prostorskega izvedbenega načrta oziroma načrta gradbenih parcel iz lokacijske dokumentacije, na podlagi katere je bilo izdano lokacijsko dovoljenje.

(2) Če je podlaga za parcelacijo stavbnih zemljišč načrt gradbenih parcel iz lokacijske dokumentacije, mora lastnik zemljišča obvestiti občino o nameravani parcelaciji.

48. člen

Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ obvesti za urejanje prostora pristojni upravni organ o vsaki delitvi parcel na stavbnem zemljišču, ki jo izvrši na zahtevo njihovega lastnika ali uporabnika.

49. člen

(1) Občinska skupščina lahko v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine z odlokom razglasi splošno prepoved delitve obstoječih parcel, prepoved graditve ali prepoved spremembe kulture zemljišča na posameznih območjih, za katera se predvideva izdelava prostorskega izvedbenega načrta.

(2) Splošna prepoved iz prejšnjega odstavka velja za čas, ki ga določi občinska skupščina, vendar ne more veljati dalj kot za tekoče srednjeročne plansko obdobje.

(3) Na zemljiščih iz prvega odstavka tega člena se lahko na podlagi dovoljenja za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa, tudi adaptirajo, dozidavajo in nadzidavajo objekti tako, da spreminjajo njegovo namembnost ali zmogljivost, če to ni v nasprotju z določbami srednjeročnega družbenega plana ali, če ne ovira njegovega izvajanja. Za te posege se pogoji natančneje določijo z lokacijsko dokumentacijo.

49a. člen

(1) Lastniki oziroma uporabniki nepremičnin v območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, morajo dopustiti dostop do teh nepremičnin ter izvedbo geodetskih, geoloških in drugih del, potrebnih za izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, kakor tudi zaradi razlastitve ali omejitve drugih pravic na njih v javno korist.

(2) Če je bila pri opravljanju del iz prejšnjega odstavka povzročena škoda, ima lastnik oziroma uporabnik nepremičnine pravico zahtevati odškodnino od naročnika teh del.

V. LOKACIJA

50. člen

(1) Za graditev objektov in naprav mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje.

(2) Lokacijsko dovoljenje je potrebno tudi za druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti, zlasti pa za:

  • izkoriščanje rudnin;
  • vodnogospodarske ureditve;
  • melioracije zemljišč;
  • odkopavanje ali nasipavanje zemljišč v obsegu, ki vpliva na uporabo zemljišč in objektov ali naprav v soseščini;
  • urejanje javnih zelenic in drevoredov;
  • odstranitev obstoječih objektov ali naprav.

(3) Za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ predpiše podrobnejša merila za določitev posegov v prostor iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih po sprejetju tega zakona.

51. člen

(1) Lokacijsko dovoljenje ni potrebno:

  • za vzdrževalna dela na obstoječih objektih, s katerimi se znatneje ne spremeni zunanjost objekta;
  • za dela, ki so s posebnimi predpisi določena kot vzdrževalna dela;
  • za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov;
  • za postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno;
  • za postavitev spominskih plošč ter nagrobnih in drugih obeležij, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del.

(2) Občinska skupščina lahko predpiše, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno tudi za graditev pomožnih objektov. S predpisom določi vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje teh objektov.

(3) Merila za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege iz 1., 3. in 4. alinee prvega odstavka ter, kaj se lahko šteje za pomožne objekte iz drugega odstavka, predpiše za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ v šestih mesecih po sprejetju tega zakona.

(4) Dela, za katera lokacijsko dovoljenje ni potrebno, mora investitor pred pričetkom del priglasiti za urejanje prostora pristojnemu občinskemu upravnemu organu.

52. člen

(1) Lokacijsko dovoljenje izda za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ.

(2) Lokacijsko dovoljenje za objekte in naprave ter druge posege v prostor, pomembne za urejanje prostora v Socialistični republiki Sloveniji ter za objekte in naprave oziroma za druge posege v prostor, ki segajo na ozemlje več občin, ali njihov vpliv na prostor sega na ozemlje več občin, ali za objekte in naprave oziroma za druge posege v prostor, ki lahko vplivajo na varnost ali zdravje večjega števila ljudi ali bistveno rušijo ekološko ravnovesje v naravi, izda za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ.

(3) Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije s svojim predpisom določi vrste objektov in naprav ter drugih posegov v prostor iz prejšnjega odstavka, in sicer v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

53. člen

V zahtevi za lokacijsko dovoljenje mora investitor navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta, naprave ali drugega posega v prostor ter predložiti dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor.

54. člen

(1) Lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, se izda v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt.

(2) Lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, kjer je sicer v skladu z 49. členom tega zakona graditev prepovedana, se izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.

55. člen

(1) Lokacijska dokumentacija se pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih, podatkov obstoječem stanju zemljišča in objektov, na katere se nanaša nameravani poseg ter investitorjevih podatkov o namenu in zmogljivosti objekta, naprave oziroma drugega posega, na podlagi podatkov o pričakovanih vplivih objekta, naprave oziroma drugega posega na okolje ter podatkov o komunalnih priključkih, potrebnih za obratovanje objekta ali naprave.

(2) Lokacijska dokumentacija vsebuje zlasti:

  • kopijo katastrskega načrta obravnavanega zemljišča;
  • geodetski načrt obstoječega stanja terena, objektov in naprav;
  • načrt predvidene rabe površin s podatki o oblikovanju objektov oziroma naprav;
  • podatke o prometnih in komunalnih priključkih;
  • načrt gradbenih parcel in podatke o funkcionalnem zemljišču objekta oziroma naprave;
  • rešitve v zvezi z vplivi na okolje, ki jih bo imel obravnavani poseg;
  • obrazložitev nameravane gradnje oziroma drugega posega v prostor;
  • soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti, predpisana z zakoni;
  • rešitve v zvezi z graditvijo zaklonišč in v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3) V lokacijski dokumentaciji so določene tudi tolerance pri legi, velikosti in funkciji objekta ali drugem posegu v prostor, ki so dopustne v projektni dokumentaciji.

56. člen

Pristojni organi, organizacije ali skupnosti, ki v skladu z zakonom dajejo soglasja, predpisana za izdajo lokacijskega dovoljenja, morajo izdati soglasje najkasneje v enem mesecu po prejemu zahtevka za soglasje. Če pristojni organ, organizacija ali skupnost v tem roku ne izda oziroma ne odreče soglasja, se šteje, da je soglasje dano.

57. člen

(1) Lokacijsko dovoljenje vsebuje podatke iz prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije in urbanistične, arhitektonske, ureditvene, spomeniško varstvene in druge pogoje, ki jih je treba izpolniti pri nameravani graditvi ali drugem posegu v prostor. Lokacijsko dovoljenje vsebuje tudi podatke o pripadajoči gradbeni parceli.

(2) V lokacijskem dovoljenju se predpišejo tudi pogoji za ureditev okolice objekta, pogoji za ureditev gradbišča in drugi pogoji, povezani z nameravanim posegom v prostor (ravnanje s plodno zemljo, posek dreves in podobno).

(3) Sestavni del lokacijskega dovoljenja je izris iz grafičnega dela prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijska dokumentacija.

58. člen

Če investitor po odstranitvi obstoječega objekta ali naprave ne namerava na tem zemljišču postaviti novega objekta, se v lokacijskem dovoljenju za odstranitev objekta ali naprave določijo pogoji za ureditev prostora po njegovi odstranitvi.

59. člen

Lokacijsko dovoljenje se vroči investitorju in drugim strankam v upravnem postopku, občinski upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje, občinski urbanistični inšpekciji in za geodetske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu.

60. člen

O zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora pristojni organ izdati odločbo v enem mesecu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve.

61. člen

(1) Lokacijsko dovoljenje neha veljati, če v enem letu po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja ni bila vložena zahteva za gradbeno dovoljenje, če je zahteva za gradbeno dovoljenje pravnomočno zavrnjena ali, če je gradbeno dovoljenje po zakonu prenehalo veljati.

(2) Organ, ki je izdal lokacijsko dovoljenje, lahko na zahtevo stranke podaljša veljavnost lokacijskega dovoljenja vsakokrat največ za eno leto, vendar skupaj največ za dve leti po preteku roka iz prejšnjega odstavka.

62. člen

(1) Priglasitev nameravanih del iz 51. člena tega zakona vsebuje opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal; če gre za začasni objekt, pa tudi datum, do katerega bo ta objekt stal.

(2) Če za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, izda o tem investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del.

(3) Pristojni organ mora izdati odločbo po drugem odstavku tega člena najkasneje v 30 dneh po vložitvi pravilno sestavljene priglasitve.

(4) Odločba o dovolitvi priglašenih del neha veljati, če investitor ne prične s priglašenimi del v enem letu po prejemu pravnomočne odločbe.

(5) Odločba o dovolitvi priglašenih del se lahko spremeni. Zahteva za spremembo odločbe vsebuje priloge, ki se nanašajo na predlagane spremembe. Nova odločba, ki deloma nadomesti prejšnjo odločbo, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi narave teh sprememb ni potrebno izdati nove odločbe.

63. člen

(1) Pred začetkom graditve je treba objekt zakoličiti v skladu s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju.

(2) Če se pri zakoličenju na terenu ugotovijo med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po lokacijskem dovoljenju pri legi objektov, podzemnih naprav ali višinskih kot take razlike, da bi ne bilo mogoče izpolniti pogojev iz lokacijskega dovoljenja, se zakoličenje objekta ne sme opraviti brez poprejšnjega soglasja organa, ki je izdal lokacijsko dovoljenje. Ta organ mora odločiti o soglasju v treh dneh po prejemu zahteve. V aktu o soglasju lahko določi organ dodatne pogoje v zvezi z ugotovljenimi razlikami.

64. člen

(1) O zakoličenju se napravi zapisnik, ki ga podpišeta uradna oseba, ki je opravila zakoličenje in pooblaščeni predstavnik investitorja.

(2) Zapisnik se pošlje upravnemu organu, ki je izdal lokacijsko dovoljenje, občinski upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje, občinski urbanistični inšpekciji, investitorju ter za geodetske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, če je zakoličbo opravila za to pooblaščena strokovna organizacija.

65. člen

Lokacijsko dovoljenje se lahko spremeni. Zahtevo za spremembo lokacijskega dovoljenja je treba pismeno utemeljiti tako, da je iz nje razviden vpliv zahtevane spremembe na pogoje, ki so določeni v lokacijskem dovoljenju. Nova odločba, ki deloma nadomesti lokacijsko dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi narave predlaganih sprememb ni potrebno izdati novega lokacijskega dovoljenja.

VI. ORGANIZACIJA UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB ZA UREJANJE PROSTORA

66. člen

Upravne naloge v zvezi z izvajanjem tega zakona lahko opravlja občinski upravni organ v okviru prenešenih pristojnosti pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za prostor, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

67. člen

Občina opravlja v zvezi z izvajanjem tega zakona naslednje naloge:

  • pripravlja gradiva za program priprave prostorskih izvedbenih aktov iz 34. člena tega zakona;
  • skrbi za izpolnitev pogojev, ki jih določijo ustrezni organi, organizacije in skupnosti za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (35. člen tega zakona);
  • organizira pripravo prostorskih izvedbenih aktov in sodeluje z ustreznimi strokovnimi organizacijami združenega dela pri pripravi strokovnih podlag zanje;
  • krbi za razgrnitev strokovnih rešitev in osnutkov prostorskih izvedbenih aktov (36. in 37. člen tega zakona) ter daje pojasnila o rešitvah osnutka prostorskega izvedbenega akta na javnih obravnavah (38. člen tega zakona);
  • skrbi za usklajenost lokacijske dokumentacije s prostorskimi izvedbenimi akti;
  • nudi strokovno pomoč samoupravnim organizacijam in skupnostim pri zadevah urejanja prostora;
  • daje delovnim ljudem in občanom informacije o možnih lokacijah za graditev in druge posege v prostor ter druge informacije v zvezi z urejanjem prostora;
  • zbira, evidentira ter analizira podatke o predvideni rabi prostora in o posegih v prostor ter vodi evidenco in dokumentacijo predpisov in drugih aktov, s katerimi se ureja prostor.

68. člen

Za pripravo prostorskih izvedbenih načrtov iz 41. člena tega zakona skrbi za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ; ta pridobiva tudi soglasja ustreznih organov, organizacij in skupnosti k tem načrtom.

69. člen

(1) Za dejavnost urbanističnega načrtovanja se šteje izdelovanje strokovnih podlag za prostorske plane, osnutkov prostorskih izvedbenih aktov in lokacijske dokumentacije. Dejavnost urbanističnega načrtovanja lahko opravlja gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, če izpolnjuje naslednje pogoje:

  • da ima gospodarska družba v sodni register vpisano, samostojni podjetnik posameznik pa v sodni register vpisano oziroma pri pristojni davčni upravi priglašeno dejavnost urbanističnega načrtovanja;
  • da ima v času opravljanja dejavnosti zagotovljeno sodelovanje diplomiranega inženirja arhitekture, diplomiranega inženirja krajinske arhitekture ali druge primerne strokovne izobrazbe s področja urbanističnega načrtovanja, ki je pooblaščeni inženir po predpisih o graditvi objektov ali, da je samostojni podjetnik posameznik diplomirani inženir navedenih strok in pooblaščeni inženir po predpisih o graditvi objektov.

(2) Podrobnejše pogoje iz druge alinee prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za prostor, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

70. člen

(1) S samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela iz prejšnjega člena se uredi način notranje kontrole strokovnih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov z vidika upoštevanja predpisov s področja urejanja prostora, z vidika popolnosti in verodostojnosti uporabljenih podatkov in z vidika strokovne kvalitete dela.

(2) V strokovnih podlagah iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela navesti vir podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi teh podlag.

VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

71. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega in drugih zakonov s področja urejanja prostora in predpisov, izdanih na njihovi podlagi, opravljajo organi občinske in republiške urbanistične inšpekcije.

72. člen

(1) Organ občinske urbanistične inšpekcije opravlja tele naloge:

  • nadzoruje izvajanje sprejetih prostorskih izvedbenih aktov;
  • nadzoruje, ali je bilo za dela, ki se izvajajo, razen za dela iz drugega odstavka 52. člena tega zakona, izdano lokacijsko dovoljenje oziroma odločba o dovolitvi priglašenih del in, ali se posegi v prostor izvajajo v skladu z izdanimi dovoljenji oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del;
  • odreja ukrepe po določbah tega zakona;
  • opravlja druge naloge po posebnih predpisih.

(2) Poleg opravljanja nalog iz prejšnjega odstavka lahko organ občinske urbanistične inšpekcije sodeluje pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.

73. člen

(1) Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča.

(2) Če urbanistični inšpektor ugotovi, da sanacija iz prejšnjega odstavka predstavlja poseg v prostor po določbah tega zakona, odredi zavezancu pridobitev dovoljenja zanj.

74. člen

Se črta (Uradni list RS, št. 18-818/93).

75. člen

(1) Če se gradbena dela ali druge posegi izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju oziroma v nasprotju z izdano odločbo o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se izvedbena dela uskladijo s pogoji lokacijskega dovoljenja oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del.

(2) Če se dela iz prejšnjega odstavka ne dajo uskladiti, odredi organ urbanistične inšpekcije da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del.

(3) Investitor mora za spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del zaprositi v enem mesecu po izdanem ukrepu iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če investitor nadaljuje dela kljub izdanemu ukrepu iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila zavrne ali če investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne zaprosi za spremembo lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v lokacijskem dovoljenju oziroma potrdilu.

75a. člen

V primeru, ko urbanistični inšpektor pri izvajanju 73. in 75. člena tega zakona ugotovi povzročeno o­nesnaženje, poškodbo ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škodo na naravni in kulturni dediščini, obvesti o tem pristojni organ.

76. člen

(1) Organ urbanistične inšpekcije odloča o zadevah po določbah prejšnjih členov v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V zadevah urbanistične inšpekcije se odločbe oziroma spisi vročajo na način iz 84., 85. in 86. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86). Za kraj vročitve po 84. členu prej navedenega zakona se šteje tudi lokacija nedovoljenega posega v prostor, za mesto pribitja po 86. členu prej navedenega zakona pa tudi objekt, del objekta ali vidno mesto na drugem nedovoljenem posegu v prostor, ki je predmet odločbe oziroma spisa.

(2) Pritožba zoper odločbo iz 73. in 75. člena tega zakone ne zadrži njene izvršitve.

(3) Odreditev iz 73. in četrtega odstavka 75. člena tega zakona se šteje za posebno tehten vzrok iz drugega odstavka 82. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

(4) Upravna izvršba odločbe iz drugega odstavka tega člena, v kateri se določi tudi njen način, se opravi na podlagi izvršljive odločbe.

76a. člen

(1) Investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

(2) Vrsta in stopnja degradacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljenega posega, njegovih posledic na možnosti uporabe prostora in glede na območje, na katerem je bil izveden ali se izvaja nedovoljen poseg. Kriterije za izračunavanje višine nadomestila in način njegovega plačila predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

(3) Nadomestilo plača zavezanec na podlagi odločbe, ki jo izda organ, pristojen po 52. členu tega zakona, in je v višini 40 % prihodek proračuna občine, v višini 30 % prihodek Ekološko razvojnega sklada in v višini 30 % Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

(4) Sredstva, dobljena z nadomestili, se lahko uporabijo samo za namene urejanja stavbnih zemljišč v občini, za namene varstva okolja in za namene neprofitne stanovanjske gradnje.

76b. člen

(1) Kadar so kljub izvršenim ukrepom, odrejenim po 73. in 75. členu tega zakona, in kljub izvršenim ukrepom po drugih predpisih, povzročeni o­nesnaženje, poškodba ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na naravni in kulturni dediščini, je investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča dolžan plačati odškodnino.

(2) Višino, trajanje in način plačila odškodnine določi sodišče, pri čemer upošteva:

  • odškodnino zaradi trajne spremembe prostora glede elementov iz drugega odstavka 50. člena tega zakona,
  • odškodnino za razvrednotenje okolja, odškodnino za nevarnost za okolje in odškodnino za o­nesnaženje po predpisih o varstvu okolja,
  • odškodnino za poškodbo okolja, ki ne sme biti manjša od premoženjske koristi, ki jo je pridobil investitor ali bi se lahko pridobila z izkoriščanjem naravne dobrine,
  • odškodnino za uničeno ali poškodovano kulturno dediščino, ki ne sme biti manjša od tržne vrednosti oziroma koristi, ki bi se lahko pridobila z njenim izkoriščanjem.

(3) V primeru, kadar je upravičenec do odškodnine država ali občina, vloži zahtevo za odškodnino pristojni javni pravobranilec.

(4) Če ni ali dokler ni upravičenca za odškodnino iz drugega odstavka tega člena, je ta prihodek občinskega proračuna namensko za odhodke v ekološke namene.

76c. člen

(1) V zvezi z objektom, delom objekta ali drugim posegom v prostor, ki se gradi ali izvaja na način iz 73. ali 75. člena tega zakona, so prepovedana vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:

  • priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja,
  • dodelitev hišne številke,
  • prijava stalnega ali začasnega prebivališča,
  • vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah,
  • njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njem,
  • promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je,
  • sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi,
  • odmera davčnih in drugih dajatev.

(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina odločbe iz 73. člena oziroma četrtega odstavka 75. člena tega zakona.

(3) Dovoljenja, soglasja, vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ter pravni posli za izvajanje gradbenih in drugih del, so nični, razen če so določeni s tem zakonom.

(4) Prepovedi iz četrte, šeste in sedme alinee prvega odstavka tega člena ne veljajo, če gre za sklepanje pravnih poslov, katerih namen je legalizacija nedovoljenega posega, ki jo prostorski izvedbeni akt dopušča.

(5) Pravni posli iz prejšnjega odstavka se lahko izvedejo, če investitor oziroma lastnik objekta ali dela objekta, ki se gradi na način iz 73. ali 75. člena tega zakona, s potrdilom organa, pristojnega po določbah 67. člena tega zakona izkaže, da prostorski izvedbeni akt omogoča legalizacijo njegovega nedovoljenega posega.

76č. člen

(1) Na podlagi odločbe iz 73. in četrtega odstavka 75. člena tega zakona, ki jo organ urbanistične inšpekcije nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njen vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.

(2) Upravičenci imajo za plačilo stroškov, odškodnin in kazni po tem zakonu na parceli, na kateri se nedovoljeno posega v prostor in na drugih nepremičninah zavezanca, zastavno pravico.

(3) Zaznamba iz prvega odstavka tega člena se izbriše iz zemljiške knjige na predlog organa urbanistične inšpekcije, lahko pa tudi na predlog investitorja oziroma lastnika objekta, zgrajenega brez predpisanega dovoljenja, če predlogu priloži pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del, če gre za poseg, za katerega po določbah 51. člena tega zakona zadostuje priglasitev.

(4) Če je investitor oziroma lastnik objekta, zgrajenega brez predpisanega dovoljenja, objekt ali del objekta odstranil in vzpostavil prejšnje stanje, mora predlogu iz prejšnjega odstavka tega člena priložiti potrdilo organa urbanistične inšpekcije, da je nedovoljeni poseg odstranjen in vzpostavljeno prejšnje stanje.

77. člen

(1) Organ republiške urbanistične inšpekcije:

  • nadzoruje, ali je bilo za delo iz drugega odstavka 52. člena tega zakona izdano lokacijsko dovoljenje in, ali se posegi v prostor izvajajo v skladu z izdanimi dovoljenji;
  • nadzoruje delo organov občinske urbanistične inšpekcije, jim daje strokovna navodila in nudi drugo potrebno strokovno pomoč;
  • lahko naroči organu občinske urbanistične inšpekcije, da opravi določeno inšpekcijsko dejanje iz pristojnosti občinske inšpekcije;
  • lahko opravi posamezno inšpekcijsko dejanje iz pristojnosti občinske inšpekcije, kadar ga organ občinske inšpekcije ne opravi, ali ga ne opravi v predvidenem obsegu, v določenem roku ali na ustrezen način in bi zato lahko nastale hujše škodljive posledice ali, če gre za širše družbeno pomembno in zahtevno ukrepanje;
  • zbira in proučuje poročila urbanističnih inšpekcij in predlaga pristojnim občinskim in republiškim organom ustrezne ukrepe;
  • opravlja druge naloge po posebnih predpisih.

(2) Poleg opravljanja nalog iz prejšnjega odstavka lahko organ republiške urbanistične inšpekcije sodeluje pri pripravi prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih sprejema Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.

77a. člen

(1) Prisilna izvršba odstranitve objekta ali dela objekta, del v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali drugo obliko saniranja nedovoljenega posega v prostor ter dela v zvezi s hrambo zaseženih predmetov se v skladu z zakonom in na način, ki ga predpiše Vlade Republike Slovenije, opravljajo kot republiška javna služba na podlagi koncesij, ki se podeljujejo po regionalnem načelu.

(2) V primeru, če zavezanec ne ravna po drugem odstavku 73. člena tega zakona, pridobi dovoljenje za poseg v prostor koncesionar iz prejšnjega odstavka v zavezančevem imenu in za njegov račun.

78. člen

(1) Za republiškega urbanističnega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima visokošolsko izobrazbo arhitektonske, gradbene, geodetske, geografske, krajinsko arhitektonske, komunalne ali pravne smeri.

(2) Za občinskega urbanističnega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima visokošolsko izobrazbo smeri iz prvega odstavka.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

79. člen

(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski postopek pravna oseba, ki:
1. kot investitor, načrtovalec ali izvajalec gradbenih ali drugih del posega v prostor na način iz 73. in 75. člena;
2. kot zavezanec na podlagi odločbe iz 73. in 75. člena ne opravi odrejenih dejanja ali ne opusti v njej določenih ravnanj;
3. kot investitor, načrtovalec ali izvajalec gradbenih ali drugih del ali kot pogodbena stranka stori dejanja iz pete ali sedme alinee prvega odstavka 76.c člena ali sklene pravni posel iz tretjega odstavka 76.c člena;
4. ki krši prepoved priključitve na komunalne objekte in druge naprave ter druga infrastrukturna omrežja iz prve alinee prvega odstavka 76.c člena ali izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev ali sklene pogodbo v zvezi z njo;
5. opravi zakoličenje objekta, dela objekta ali drugega posega v prostor brez ali v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem ali brez soglasja za urejanje prostora pristojnega upravnega organa (63. člen);
6. izdeluje strokovne podlage za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov ali izdeluje investicijsko tehnično dokumentacijo, pa za ta dela ni registrirana (69. člen).

(2) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

80. člen

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba ministrstva, organa ali organizacije v njegovi sestavi, drugega državnega organa oziroma upravnega organa ali organizacije občine ali mesta, če stori dejanje iz druge do četrte in osme alinee prvega odstavka 76.c člena ali če izda dovoljenje, soglasje ali drug pravni akt ali overi pogodbo iz drugega odstavka 76.c člena.

81. člen

(1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če stori dejanje iz prve do pete točke prvega odstavka 79. člena.

(2) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prve do pete točke prvega odstavka 79. člena.

81a. člen

(1) Poleg kazni iz 79. in 81. člena tega zakona se obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov po določilih Zakona o gospodarskih prestopkih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 33/89 in 3/90) in določilih Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91) tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila gospodarski prestopek ali prekršek.

(2) Šteje se, da so bili predmeti uporabljeni ali namenjeni za gospodarski prestopek ali prekršek, če se nahajajo na parceli oziroma lokaciji nedovoljenega posega v prostor, gre pa za material, orodja ali priprave, ki so ali bi lahko služile za nedovoljeni poseg v prostor.

(3) Predmete po prejšnjem odstavku zaseže urbanistični inšpektor po določilih 102. člena Zakona o gospodarskih prestopkih oziroma po določilih 152. člena Zakona o prekrških.

81b. člen

Premoženjska korist, ki izvira iz dejanj iz 79. oziroma 81. člena tega zakona se odvzame, prepoved opravljanja gospodarske ali druge dejavnosti pa izreče po določbah Zakona o gospodarskih prestopkih oziroma Zakona o prekrških.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

82. člen

(1) Do sprejetja prostorskih izvedbenih aktov po določbah tega zakona, vendar najdalj do 31. decembra 1990, se uporabljajo veljavni zazidalni načrti in urbanistični redi, kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana, sprejetega v skladu z zakonom o urejanju prostora.

(2) Ob sprejetju srednjeročnega družbenega plana občinska skupščina z odlokom ugotovi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom.

(3) Začeti postopki o sprejetju oziroma o spremembah in dopolnitvah zazidalnih načrtov ali urbanističnih redov se nadaljujejo in končajo po določbah zakona o urbanističnem planiranju, če so bili ti akti že javno razgrnjeni.

83. člen

(1) Občinske skupščine ustanovijo upravno organizacijo iz 66. člena tega zakona najkasneje do 31. decembra 1987.

(2) Z ustanovitvijo upravne organizacije iz prejšnjega odstavka prenehajo veljati pooblastila organizacijam združenega dela, ki so jim bila dana na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju.

(3) Urbanistični inšpektorji, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 78. člena tega zakona, lahko opravljajo inšpekcijske naloge najdalj do 31. decembra 1990.

84. člen

Republiški upravni organi izdajo izvršilne predpise iz 45. člena tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

85. člen

(1) Lokacijski postopki, ki temeljijo na zazidalnih načrtih in urbanističnih redih v skladu z 82. členom tega zakona, in lokacijski postopki, ki temeljijo na urbanističnih programih in urbanističnih načrtih v skladu s prvim odstavkom 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) oziroma na določenih sestavinah urbanističnih načrtov v skladu s tretjim odstavkom 54. člena zakona o urejanju prostora, se vodijo po določbah zakona o urbanističnem planiranju.

(2) Inšpekcijski postopki, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega zakona se dokončajo po določbah zakona o urbanističnem planiranju.

86. člen

Za prostorski akt v smislu 16. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) se šteje prostorski izvedbeni načrt.

87. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:

  • zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), razen določb o lokacijskem postopku in urbanistični inšpekciji, ki se še nadalje uporabljajo po določbah 85. člena tega zakona;
  • zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37/73).

88. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.

Objavljeno 14.7.1984

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog