Cena ogrevanja - kaj pa toplovod?
VPRAŠANJE:Spoštovani!Dne 17.1.04 ste objavili zelo koristen odgovor na vprašanje, kakšni so primerjalni stroški ogrevanja glede na toplotni vir. V tej tabeli pogrešam še primerjavo za toplovod. Ali jo lahko dodate?
Imam tudi pripombo glede cene drv: pravite, da je to najcenejši vir, kar očitno popolnoma drži. Pravite pa tudi, da je to za okolje najboljši vir, s čimer se ne strinjam. Če ljudje množično sekajo drevesa, da se ogrevajo na drva, in če pogledamo, kakšne kratkoročne in dolgoročne posledice ima to za okolje, potem cena drv nenadoma ni več tako nizka.
Lep pozdrav.
(Ksenija)
ODGOVOR:
Podatkov za toplovod ne moremo posredovati, saj so objavljeni podatki predstavljajo stroške za pridobljeno kWh in ne porabljeno. Dejansko veljajo ti podatki tudi za toplovod, vendar za končnega uporabnika niso uporabni, saj ne odloča o vrsti uporabljenega goriva.
Drva in lesna biomasa (veje, lesni sekanci,…) so t. i. obnovljivi energijski vir. To pomeni, da se v naravi sami obnavljajo. Med obnovljive vire še sodijo vetrna energija, vodna energija ipd. Les nastaja v gozdovih in če pogledamo globalno, je gozdov resnično vsak dan manj, zaradi prekomernega izsekavanja. Vendar je potrebno upoštevati od kod prihaja les, ki ga uporabljamo za ogrevanje. To ni tropski les, torej les, zaradi katerega izgubljamo površino gozdov. Drva so manjvreden les, ki nima dovolj visoke cene, da bi se ga splačalo voziti na večje razdalje, zato se pri nas bolj ali manj prodajajo drva, ki nastanejo v naših, Slovenskih gozdovih.
Pridobivanje drv sodi med gospodarsko izkoriščanje gozda. Gospodarjenje z gozdovi pri nas je eno izmed prijaznejših v svetovnem merilu in deluje tako, da se iz gozda jemlje toliko lesa, kolikor ga je gozd sposoben sproducirati. To pomeni, da če je na 1 ha površine odraslega gozda v enem letu nastalo zaradi priraščanja dreves 5,5 m3 novega lesa (nekje povprečni letni prirastek za Slovenijo), se ga v tem letu poseka največ 5,5 m3. Seveda se ne seka vsako leto, temveč le enkrat v 10 letih (sicer so poškodbe gozda prehude). V praksi je sečnja mnogo manjša, kar pomeni, da se v gozdovih kopiči les. To pa je po drugi strani tudi negativno, saj se s staranjem gozdov zmanjšuje njihov prirastek in s tem sposobnost drevja, da veže ogljikov dioksid.
Vedeti je tudi treba, da se gozdna površina pri nas povečuje in je leta 1997 že dosegla 55 % površine naše dežele. Nekatere meritve kažejo, da smo že presegli 60 % gozdnatost, kar nas uvršča v sam svetovni vrh!
Dolgoročno gledano je uporaba lesa za ogrevanje ekološko primerna. Ogljik (predvsem v obliki ogljikovega dioksida) in druge snovi, ki se sproščajo in nastajajo pri gorenju lesa se z rastjo dreves vežejo v les in tako ni prispevka k učinku tople grede, ravno tako ne k onesnaženju. Te snovi se v roku 50 – 120 let vežejo nazaj v les.
Na krajši rok sicer pride do izločanja polutantov, vendar ti nimajo velikega negativnega vpliva na okolje in se v relativno kratkem roku (dejansko v času ene človeške generacije) vrnejo v svojo prvotno obliko (les). Pri premogu, nafti in plinu je ta doba več 100 milijonov let!
Veliko je govora o tem, da je plin zelo čisto gorivo in nekateri celo trdijo, da je okolju najprijaznejše. Res je, da pri plinu nastajata le voda in ogljikov dioksid, vendar je treba vedeti, da se je ta ogljikov dioksid iz ozračja vezal še v času, ko so po zemlji hodili dinozavri. Ker ga danes sproščamo v velikih količinah, je prišlo do učinka tople grede, saj vse rastlinstvo na tem planetu (pri tem mislim tudi fitoplankton, ki je največji porabnik CO2) ni sposobno vezati tako velikih količin ogljikovega dioksida. Tudi elektrika je vprašljiva glede svoje prijaznosti do okolja. Pri nas je elektrika dokaj neprijazna, saj je večji delež pridobimo iz termoelektrarn (TE Šoštanj, TE Trbovlje), kjer kurijo premog. Čista bi bila, če bi jo pridobivali s pomočjo sonca, vetra, vode (HE). Tudi jedrska energija je dokaj prijazna do okolja čeprav v javnosti prevladuje drugačno mnenje, ki temelji predvsem na strahu pred atomskim orožjem in morebitnimi nesrečami.
Če uporabljate les iz naših gozdov, ste lahko mirne vesti, saj ne povzročate škode gozdovom in okolju in vsekakor povzročate manj onesnaževanja, kot če kurite na premog, kurilno olje ali plin.
03.02.2004 (SLONEP)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.