Zakon o zasebnem varovanju

Zakon velja od 2.1.2004. Zakonodaja se spreminja. Veljavnost zakona in morebitne spremembe preverite v Registru predpisov RS.

Zakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o zasebnem varovanju, ki obsega:

־ Zakon o zasebnem varovanju - ZZasV (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18.12.2003),

־ odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi tretje alineje 42. člena Zakona o zasebnem varovanju, št. U-I- 33/06-14 (Uradni list RS, št. 16/07 z dne 23.2.2007) in

־ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju - ZZasV-A (Uradni list RS, št. 102/07 z dne 9.11.2007).

Številka: 212-05/03-26/14
Ljubljana, dne 13. novembra 2007
EPA 1737-IV

Božo Strle
Namestnik vodje
Zakonodajno-pravne službe

Ta zakon ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država (v nadaljnjem besedilu: zasebno varovanje), obvezno organiziranje službe varovanja, ter inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona.


Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo naslednje:
1. zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom ter zakonom, ki ureja gospodarske družbe; fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v predpisan register ali predpisano evidenco v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo (v nadaljnjem besedilu: fizična oseba, ki opravlja dejavnost), smejo opravljati samo dejavnost iz šeste alineje 5. člena tega zakona (načrtovanje varnostnih sistemov);
2. varnostno osebje je osebje, ki pri imetniku licence opravlja naloge iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona;
3. sistemi za tehnično varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana tehnična sredstva za nadzor gibanja na določenem objektu, območju ali prostoru, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti ali požara, prenos alarmnih sporočil, ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (protivlomno varovanje, pristopna kontrola, videonadzor, biometrične metode in drugo);
4. mehanske naprave za varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva, ki so varnostno posebej izdelana za preprečevanje nasilnega vstopa v ali na varovan prostor;
5. načrtovanje varnostnih sistemov zajema izdelavo projektov tehnične dokumentacije (projektov za izvedbo in projektov izvedenih del) za izvedbo sistemov za tehnično varovanje;
6. izvajanje sistemov tehničnega varovanja obsega neposredno izvedbo tehničnih rešitev varovanja in nadzor nad njegovo izvedbo ter vzdrževanje sistemov in mehanskih naprav za varovanje;
7. varovanje oseb je varovanje življenja in telesne nedotakljivosti fizičnih oseb z varnostniki oziroma telesnimi stražarji;
8. varovanje ljudi in premoženja je varovanje ljudi, ki se nahajajo na varovanem območju, ter premičnega in nepremičnega premoženja pred uničenjem, tatvino in drugimi škodljivimi vplivi z varnostniki ali sistemi za tehnično varovanje in mehanskimi napravami po predpisanih standardih ter preverjanje oziroma dopuščanje vstopov in izstopov posameznikov in njihovih prevoznih sredstev v varovane prostore;
9. prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk je prevoz gotovine in drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji in podobno) z varnostniki ter s posebej prirejenimi prevoznimi sredstvi;
10. varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah z varnostniki ali sistemi za tehnično varovanje in mehanskimi napravami za varovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja;
11. upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC) je upravljanje in stalni fizični nadzor nad vgrajenimi tehničnimi sistemi in napravami za varovanje ljudi in premoženja, območja ali varovane osebe in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v VNC;
12. naročnik storitev zasebnega varovanja je oseba, ki z izvajalcem zasebnega varovanja sklene pisno pogodbo o opravljanju posamezne oblike zasebnega varovanja;
13. licenca je dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom za opravljanje ene ali več oblik zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije;
14. polni in skrajšani delovni čas imata enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja.


(1) Zasebno varovanje lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, opravljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik).

(2) Dejavnost načrtovanja varnostnih sistemov iz šeste alineje 5. člena tega zakona lahko opravljajo tudi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

(3) Subjekti iz prvega odstavka tega člena izvajajo zasebno varovanje kot glavno gospodarsko dejavnost.

(4) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za opravljanje dejavnosti iz 35. člena tega zakona.

(5) Subjekti iz prvega odstavka tega člena pri varovanju javnih zbiranj na območju občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, zagotavljajo tudi ustrezno število varnostnega osebja, ki ima ustrezno znanje italijanskega ali madžarskega jezika.


Tuje pravne in fizične osebe iz držav, ki niso članice Evropske unije, ki so v matični državi pridobile pravico do opravljanja zasebnega varovanja, lahko v skladu s tem zakonom opravljajo zasebno varovanje v Republiki Sloveniji ob pogoju vzajemnosti.


Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah:
- varovanje oseb;
- varovanje ljudi in premoženja;
- prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;
- varovanje javnih zbiranj;
- upravljanje z VNC;
- načrtovanje varnostnih sistemov;
- izvajanje sistemov tehničnega varovanja.


Upravne naloge s področja zasebnega varovanja, določene v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.


Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, opravlja zlasti naslednje naloge:
־ podeljuje, spreminja in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja (v nadaljnjem besedilu: licence);
־ podeljuje in odvzema službene izkaznice iz prvega odstavka 49. člena tega zakona;
־ (črtana);
־ daje soglasje tujim pravnim in fizičnim osebam za opravljanje posameznih storitev zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije;
־ opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanimi na njegovi podlagi, ki urejajo zasebno varovanje;
־ vodi register in evidence iz 64. člena tega zakona.






(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izvaja naslednje naloge na področju strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja:
- pripravi in izvaja programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja iz 29. člena tega zakona;
- zagotavlja kadrovske, materialne in prostorske pogoje ter opremo za izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja;
- vodi evidenco strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja iz 74. člena tega zakona;
- pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije;
- predlaga člane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opravlja druge naloge, določene z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način izvajanja ter kadrovske in materialne pogoje za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.

(3) Nosilec javnega pooblastila pripravi programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja in jih posreduje v soglasje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko na podlagi javnega natečaja za izvajanje nalog strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja iz prve alineje prvega odstavka tega člena, podeli javno pooblastilo pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- da ima strokovni delavec, ki organizira strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, pedagoško-andragoško izobrazbo in strokovni izpit, predpisan za področje izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovni izpit),
- da ima zagotovljene izvajalce in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za posamezna področja strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja in
- da razpolaga s prostori in opremo, predpisano za izvedbo posameznega programa.

(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nadzira izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja iz prejšnjega odstavka. Če pri nadzoru ugotovi, da nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več pogojev ali javnega pooblastila ne izvaja na način, določen s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, na to opozori nosilca javnega pooblastila, ki je nepravilnosti dolžan odpraviti v enem mesecu. Če nosilec javnega pooblastila v tem roku nepravilnosti ne odpravi, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, javno pooblastilo odvzame.

(6) Izvajalci strokovnega usposabljanja in usposabljanja so dolžni o izvajanju strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja pisno poročati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, do 31. marca za preteklo koledarsko leto.

(7) Preverjanja znanja v programih strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena, izvajajo tričlanske komisije, ki jih imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Sestavo komisije in postopek preverjanja znanja predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.


(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše tarifo, s katero določi višino prispevkov za izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja.

(2) Višina prispevkov iz prejšnjega odstavka se določi s tarifo glede na potrebno pokrivanje stroškov za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja.




(1) Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco. Licenco se izda z upravno odločbo. Po dokončnosti upravne odločbe ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po uradni dolžnosti imetniku licence podeli certifikat, s katerim gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, dokazuje posest licence. Obliko in vsebino certifikata določi minister, pristojen za notranje zadeve.

(2) Vloga za pridobitev licence s točno navedbo oblike zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona se vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Vlogi se priložijo pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za podelitev licence. Podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, pridobi uradna oseba ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki odloča o podelitvi licence, po uradni dolžnosti.


Licenco iz prvega odstavka 18. člena tega zakona se lahko na podlagi vloge gospodarske družbe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki ima licenco po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: imetnik licence), spremeni, če izpolnjuje pogoje za opravljanje drugih oblik zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona oziroma če več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje posamezne oblike zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona.


(1) Imetnik licence lahko začne opravljati oblike zasebnega varovanja, ki so navedene v licenci, z dnem pridobitve licence.

(2) Imetnik licence mora pred začetkom opravljanja zasebnega varovanja iz prejšnjega odstavka zagotoviti zavarovanje odgovornosti iz 37. člena tega zakona.

(3) Imetnik licence sklene z naročnikom storitev zasebnega varovanja pogodbo o varovanju v pisni obliki.

(4) Pogodba iz prejšnjega odstavka, ki ni sklenjena v pisni obliki ali je sklenjena z gospodarsko družbo oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nima licence iz prvega odstavka tega člena, je nična.

(5) Imetnik licence sme opravljati zasebno varovanje samo z osebami, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 19., 20., 21., 22. ali 23. členu tega zakona.


(1) Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in je odgovorna za opravljanje zasebnega varovanja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti opravljen program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni menedžer oziroma varnostna menedžerka (v nadaljnjem besedilu: varnostni menedžer);
- biti brez zadržkov javnega reda;
- biti državljan države članice Evropske unije;
- biti zdravstveno sposobna opravljati naloge varnostnega menedžerja;
- aktivno obvladati slovenski jezik;
- imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varovanja.

(2) Za osebe, ki imajo pridobljeno visoko izobrazbo na področju varnostnih ved, se šteje, da imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni menedžer.


(1) Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in neposredno opravlja zasebno varovanje kot varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka ali varnostnik oziroma varnostnica ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka ali varnostnik oziroma varnostnica ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica (v nadaljnjem besedilu: varnostnik);
- biti brez zadržkov javnega reda;
- biti državljan države članice Evropske unije;
- biti zdravstveno sposobna opravljati določene naloge varnostnika;
- aktivno obvladati slovenski jezik.

(2) Za osebe, ki so pridobile nacionalno poklicno kvalifikacijo "višji policist" ali nacionalno poklicno kvalifikacijo "policist" v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, se šteje, da so opravile program izpopolnjevanja in usposabljanja za varnostnika.


Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in montira in vzdržuje tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni tehnik oziroma varnostna tehnica (v nadaljnjem besedilu: varnostni tehnik);
- biti brez zadržkov javnega reda;
- biti državljan države članice Evropske unije;
- biti zdravstveno sposobna opravljati naloge varnostnega tehnika;
- aktivno obvladati slovenski jezik.


Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in opravlja dela odgovornega projektanta tehničnih sistemov in mehanskih naprav za varovanje oziroma dela odgovornega vodje teh del skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo pooblaščeni inženir varnostnih sistemov oziroma pooblaščena inženirka varnostnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir varnostnih sistemov);
- biti brez zadržkov javnega reda;
- biti državljan države članice Evropske unije;
- biti zdravstveno sposobna opravljati naloge pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov;
- aktivno obvladati slovenski jezik.


Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in upravlja s tehničnimi sredstvi in napravami v VNC, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo operater VNC oziroma operaterka VNC (v nadaljnjem besedilu: operater VNC);
- biti brez zadržkov javnega reda;
- biti državljan države članice Evropske unije;
- biti zdravstveno sposobna opravljati naloge operaterja VNC;
- aktivno obvladati slovenski jezik.


Odgovorne osebe morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju vodenja delovnega procesa pri opravljanju zasebnega varovanja ljudi in premoženja varnostni menedžer, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.


Varnostniki morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju opravljanja zasebnega varovanja ljudi in premoženja varnostnik čuvaj, ali varnostnik, ali varnostnik telesni stražar, ali varnostnik nadzornik, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.


Varnostni tehniki morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju montiranja in vzdrževanja tehničnih sredstev in mehanskih naprav za varovanje varnostni tehnik, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.


Pooblaščeni inženirji varnostnih sistemov morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju načrtovanja in izvajanja varnostnih sistemov pooblaščeni inženir varnostnih sistemov, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.


Operaterji VNC morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju upravljanja s tehničnimi sredstvi in napravami v varnostno-nadzornem centru operater VNC, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.


(1) Osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se morajo strokovno usposabljati z namenom pridobivanja in izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti na področju varovanja ljudi in premoženja.

(2) Stroške strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja plača imetnik licence ali posameznik sam, če z imetnikom licence nima sklenjene ustrezne pogodbe o delu.

(3) Programe in način strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

(4) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo iz 24., 25., 26., 27. ali 28. člena tega zakona v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.

(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda osebam iz prvega odstavka tega člena potrdilo o opravljenem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju.

(6) Osebe iz prvega in četrtega odstavka tega člena se morajo vsakih pet let udeležiti obdobnega strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja in opraviti preizkus strokovne usposobljenosti, po programih, ki jih določi minister, pristojen za notranje zadeve.

(7) Če oseba preizkusa ne opravi v prvem poskusu, ima pravico preizkus ponoviti v 30 dneh od dneva preizkusa. Če tudi drugič ni uspešna, ima pravico preizkus ponoviti v 30 dneh od drugega opravljanja preizkusa. Če tudi tretjega preizkusa ne opravi, se šteje, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja.


Za pridobitev licence za varovanje oseb mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
- da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
- da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
- da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj pet varnostnikov telesnih stražarjev;
- imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
- da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.


(1) Za pridobitev licence za varovanje ljudi in premoženja mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
- da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
- da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
- da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj pet varnostnikov;
- imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
- da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.

(2) Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik iz prejšnjega odstavka mora imeti v stalni pripravljenosti najmanj dva varnostnika, ki ustrezno ukrepata ob sprožitvi alarmne naprave ali varnostnikovega klica na pomoč.

(3) Za ustrezno ukrepanje iz prejšnjega odstavka se šteje takojšen odhod varnostnikov na kraj sprožitve alarma ali na kraj varnostnikovega klica na pomoč (v nadaljnjem besedilu: intervencija), kjer varnostniki lahko ukrepajo pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(4) Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni za opravljanje intervencije v skladu s programom, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.


(1) Za pridobitev licence za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
- da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
- da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
- da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj pet varnostnikov;
- imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
- imeti najmanj eno vozilo za prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk, opremljeno v skladu s pravilnikom, ki ureja način prevoza denarja;
- da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.

(2) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše na predlog pristojnega bančnega in zavarovalnega združenja ali na predlog ministrstva, pristojnega za posamezno področje, način prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk.

(3) Licenca se podeli po kategorijah v skladu s pravilnikom, ki ureja način prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk.


(1) Za pridobitev licence za varovanje javnih zbiranj mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati pogoje iz prve, druge, četrte in pete alineje 31. člena tega zakona in imeti najmanj 30 varnostnikov, zaposlenih za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

(2) Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni za varovanje javnih zbiranj v skladu s programom, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.

(3) Za varovanje javnih zbiranj se uporabljajo določbe tega zakona, če predpisi, ki urejajo javna zbiranja, gasilstvo in varstvo pred požari, ne določajo drugače.

(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način varovanja javnih zbiranj po tem členu.


Za pridobitev licence za upravljanje z VNC mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
- da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
- da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
- da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem ali začasni odvzem licence;
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj deset operaterjev VNC;
- biti lastnik prostorov in naprav, ki tvorijo VNC, v višini najmanj 51% lastniškega deleža;
- izpolnjevati predpisane varnostne standarde s področja delovanja VNC;
- zagotoviti stalno kontrolo prenosa alarmnih sporočil iz varovanih objektov;
- zagotoviti stalno komunikacijo z varnostnim osebjem;
- da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.


(1) Za pridobitev licence za načrtovanje varnostnih sistemov mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenega pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov ali je sam pooblaščeni inženir varnostnih sistemov;
- da ima pooblaščeni inženir nacionalno poklicno kvalifikacijo;
- da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
- da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
- da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
- da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.

(2) Licenco za načrtovanje varnostnih sistemov lahko pridobi tudi fizična oseba, ki opravlja dejavnost in izpolnjuje naslednje pogoje:
- da zanjo ni zadržkov javnega reda;
- da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo pooblaščeni inženir varnostnih sistemov;
- da je zavarovana za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njenem delu.


Za pridobitev licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
- da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
- da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
- imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlene najmanj tri varnostne tehnike;
- da za pravno osebo ni bil podan predlog za odvzem licence;
- da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.


(1) Zadržki javnega reda iz 19., 20., 21., 22., 23., 30., 31., 32., 33., 34. in 35. člena tega zakona so podani:
־ če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
־ če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.

(2) Če zoper posameznika iz prejšnjega odstavka teče kazenski postopek ali postopek za prekršek z elementi nasilja, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe v tem postopku.


(1) Za osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona ne smejo biti podani varnostni zadržki. Varnostni zadržki tudi ne smejo biti podani za osebe iz 30., 31., 32., 33., 34., 35. in 35.a člena tega zakona, za katere v skladu z navedenimi členi ne smejo biti podani zadržki javnega reda.

(2) Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo utemeljeni dvomi o zanesljivosti osebe, ki naj bi opravljala dejavnost zasebnega varovanja.

(3) Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo opravi pristojni organ in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih.

(4) Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega osnovno varnostno preverjanje podatkov, določeno s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, in preverjanje podatkov, določeno s predpisi, ki določajo pogoje za pridobitev orožne listine.

(5) Varnostne zadržke ugotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Na njegovo zahtevo so državni in drugi organi dolžni posredovati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz tega člena.


(1) Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik mora za pridobitev vsake posamične licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona in ves čas opravljanja te dejavnosti izpolnjevati vse pogoje iz 30., 31., 32., 33., 34., 35. in 35.a člena tega zakona.

(2) Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik sme opravljati eno ali več oblik zasebnega varovanja, če ima vsaj enega varnostnega menedžerja, ki je zaposlen za polni delovni čas.

(3) Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je bil s pravnomočno odločitvijo pristojnega organa spoznan za odgovornega storitve prekrška iz 1. do vključno 6. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona, ne more pridobiti licence pred potekom štirih let od pravnomočnosti odločbe.

(4) Če je večinski lastnik družbe, ki vlaga zahtevo za licenco, druga družba, se zadržki javnega reda in varnostni zadržki ugotavljajo tudi za večinskega lastnika, zakonite zastopnike, prokuriste, člane nadzornega sveta in uprave te družbe.

(5) Če je za gospodarsko družbo ali samostojnega podjetnika posameznika podan predlog zaradi storitve prekrška iz 1. do vključno 6. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona, ali če se v gospodarski družbi opravlja inšpekcijski nadzor zaradi suma storitve navedenih prekrškov, se postopek za podelitev licence prekine do pravnomočnosti odločbe v postopku o prekršku oziroma do zaključka inšpekcijskega nadzora.


(1) Imetnik licence je odgovoren za škodo, ki jo povzročijo osebe iz 19., 20., 21., 22. ali 23. člena tega zakona, ki zanj opravljajo zasebno varovanje.

(2) Imetnik licence se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 10.000.00010.000.000 tolarjev za posamezen zavarovalni primer oziroma od 20.000.00020.000.000 tolarjev za vse zavarovalne primere v posameznem letu.

(3) Imetnik licence javno objavi sklenitev pogodbe za zavarovanje odgovornosti.


(1) Imetnik licence ne sme sklepati pogodb o opravljanju ali opravljati nalog, za katere je z zakonom določena oziroma pooblaščena policija, pravosodni organi, Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo ali Vojaška policija (pregon storilca kaznivega dejanja, izterjevanja dolgov in podobno) ter poslov za domače in tuje obrambne, varnostne ali protiobveščevalne službe.

(2) Imetnik licence ne sme skleniti pogodbe o varovanju oseb ali premoženja, če je v isti zadevi že sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence.

(3) Imetnik licence ne sme uporabljati posebnih operativnih metod in sredstev, ki jih lahko v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo.


Osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona so v zadevah, ki jih opravljajo oziroma ki so jim bile zaupane, zavezane k molčečnosti.


(1) Če ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, samo ali na podlagi pisnega predloga pristojnih inšpekcijskih služb ali policije ugotovi, da je imetnik licence v obdobju zadnjega leta kršil določbe od 1. do vključno 6., 9. ali 10. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona ali standarde varovanja in postopki niso pravnomočno zaključeni, mu z odločbo izreče začasni odvzem licence.

(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se lahko izreče v trajanju enega do šestih mesecev.


(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, imetniku licence odvzame licenco, če:
- na podlagi pravnomočne odločbe o prekršku in pisnega predloga inšpekcijske službe ali policije ugotovi, da je imetnik licence storil prekršek iz 1. do vključno 6. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona;
- na podlagi pravnomočne odločbe o prekršku in pisnega predloga pristojnih inšpekcijskih služb ali policije ugotovi, da je imetnik licence v zadnjih dveh letih dvakrat ali večkrat storil prekršek iz prvega odstavka 75. člena tega zakona ali kršil določila standardov varovanja;
- mu je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno sodno odločbo;
- ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje zasebnega varovanja.

(2) Z odločbo o odvzemu licence zaradi razlogov iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko odvzamejo vse veljavne licence, podeljene po tem zakonu.

(3) Imetnik licence mora ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, vrniti izvirnik odločbe o podelitvi licence in certifikat ter službene izkaznice varnostnega osebja v osmih dneh po prejemu odločbe o odvzemu licence.

(4) Z odločbo o odvzemu licence zaradi razlogov iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se prepove ponovna podelitev licence za dobo štirih let od dneva pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence.


Licenca preneha:
־ če imetnik licence v pisni obliki izjavi, da ne želi več opravljati zasebnega varovanja;
־ zaradi prenehanja imetnika licence v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
־ zaradi uvedbe stečaja ali likvidacije v skladu z zakonom, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo.


(1) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe:
־ opozoriti osebo, naj se oddalji z območja, iz objekta ali prostora, ki ga varuje (v nadaljnjem besedilu: varovano območje), če se tam neupravičeno zadržuje;
־ ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju;
־ površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša;
־ preprečiti osebi vstop oziroma izstop z varovanega območja, če ta odkloni pregled iz prejšnje alineje, če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ji vstop oziroma izstop z varovanega območja prepreči;
־ zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, da z ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje;
־ zadržati osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije;
־ uporabiti sredstva za vklepanje, če drugače ne morejo zadržati osebe iz prejšnje alineje;
־ uporabiti fizično silo, če drugače ne more preprečiti osebi vstopa oziroma izstopa z varovanega območja, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje ali zadržati osebe do prihoda policije;
־ uporabljati video nadzorne sisteme in voditi evidenco obiskovalcev na varovanem območju.

(2) Imetnik licence mora obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe video nadzornega sistema iz devete alineje prejšnjega odstavka vidno objaviti na varovanem območju.

(3) Imetniki licence vodijo zbirko podatkov o posnetkih video nadzornega sistema in o obiskovalcih varovanega območja. Zbirka podatkov vsebuje podatke o posnetku video nadzornega sistema (slika oziroma glas), osebnem imenu, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, številki in vrsti osebnega dokumenta, času vstopa in izstopa na varovano območje in razlogu vstopa v varovano območje.

(4) Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo največ tri mesece od dneva njihovega nastanka, nato se uničijo. V primeru, ko obstaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se ti podatki hranijo največ eno leto, nato se uničijo.

(5) Uporaba ukrepov iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena zoper uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil ter drugih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge, ni dovoljena.

(6) Posest ali uporaba drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov, kot tudi psov, konj ali drugih živali pri opravljanju nalog zasebnega varovanja, je prepovedana.


(1) Uporaba ukrepov iz prejšnjega člena mora biti sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe. Pri izvedbi ukrepov nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.

(2) Varnostnik sme ukrepati samo na način, določen s tem zakonom, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Če je glede na okoliščine dopustno uporabiti več ukrepov, je dolžan uporabiti najprej tistega, ki osebi najmanj škoduje. Z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil uporabljen, ali ob ugotovitvi, da naloge na ta način ne bo mogel opraviti.

(3) Omejitev gibanja osebi s preprečitvijo izstopa (četrta alineja prvega odstavka 43. člena) ali z zadržanjem osebe do prihoda policije (šesta alineja prvega odstavka 43. člena) ne sme trajati več kot dve uri.


(1) Med opravljanjem nalog zasebnega varovanja sme varnostnik nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožja.

(2) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
־ zavarovati življenja ljudi;
־ odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje ali življenje osebe, ki jo varuje.

(3) Preden varnostnik uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: "Stoj, streljal bom!" in z opozorilnim strelom.


(1) Varnostnik, ki osebi omeji gibanje (četrta in šesta alineja prvega odstavka 43. člena), uporabi sredstva za vklepanje (sedma alineja prvega odstavka 43. člena), uporabi fizično silo (osma alineja prvega odstavka 43. člena) ali strelno orožje (drugi odstavek 45. člena), je dolžan o tem takoj obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi oziroma strelno orožje uporabljeni.

(2) Če je oseba pri uporabi ukrepov oziroma strelnega orožja iz prejšnjega odstavka telesno poškodovana tako, da potrebuje medicinsko pomoč, je varnostnik dolžan poskrbeti, da jo čim prej dobi, in o tem takoj obvestiti policijsko postajo.

(3) Imetnik licence je dolžan najkasneje v 24 urah od uporabe ukrepov iz prvega odstavka tega člena, o tem pisno obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi uporabljeni.

(4) Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz tretje oziroma četrte alineje 70. člena tega zakona.


Če varnostnik pri opravljanju nalog zasebnega varovanja ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali je izvršeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, je dolžan v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, o tem takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo ali podati ovadbo pristojnem državnemu organu.


Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način izvajanja ukrepov varnostnikov iz tega zakona.


(1) Osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona morajo imeti med opravljanjem nalog pri sebi službeno izkaznico (v nadaljnjem besedilu: izkaznica).

(2) Kadar osebe iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge v oblačilih, ki niso vidno označena z oznakami imetnika licence in se pri tem sklicujejo na svoje naloge in ukrepe, morajo pokazati izkaznico. V vsakem primeru so jo dolžne pokazati na zahtevo policista ali inšpektorja za zasebno varstvo.

(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazce in ceno izkaznic iz prvega odstavka tega člena, ter postopek za njihovo podelitev.


(1) Izkaznico izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, glede na vrsto del, ki jih opravlja varnostno osebje.

(2) Če varnostno osebje iz prejšnjega odstavka ni več v delovnem razmerju pri imetniku licence, mora varnostno osebje takoj vrniti izkaznico ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki jo deponira.

(3) Če varnostno osebje ponovno sklene delovno razmerje pri imetniku licence, mu ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, službeno izkaznico vrne, če izpolnjuje pogoje za njeno pridobitev.

(4) Imetnik licence mora ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nemudoma obvestiti o prenehanju delovnega razmerja osebe.


(1) Če ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ugotovi, da imetnik službene izkaznice ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, z odločbo, izdano v upravnem postopku, službeno izkaznico imetniku odvzame.

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka mora službeno izkaznico vrniti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, v osmih dneh od prejema odločbe.

(3) Sodišča in prekrškovni organi so dolžni obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o obstoju zadržkov iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.


(1) Varnostniki, varnostni tehniki in operaterji VNC nosijo med opravljanjem nalog delovno obleko, opremljeno z znakom imetnika licence, ter z znaki, iz katerih je razvidno, kakšne naloge opravlja oseba, ki jo nosi. Delovna obleka po barvi, kroju in oznakah ne sme biti enaka uniformi in oznakah policije ali Slovenske vojske.

(2) Varnostniki lahko varovanje osebne varnosti ljudi opravljajo tudi v civilni obleki.


(1) Fizične in pravne osebe iz države članice Evropske unije, ki so v matični državi pridobili pravico do opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja (v nadaljnjem besedilu: osebe iz držav članic Evropske unije), lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravljajo dejavnost zasebnega varovanja in posamezne storitve zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji.

(2) Matična je tista država članica Evropske unije, v kateri so osebe iz prejšnjega odstavka pridobile pravico do opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja po predpisih te države.

(3) Določbe ostalih poglavij tega zakona se za osebe iz držav članic Evropske unije uporabljajo le, če v tem poglavju ni drugače urejeno.


(1) Pravica do opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja za osebe iz držav članic Evropske unije ni vezana na pogoj vzajemnosti.

(2) Osebe iz držav članic Evropske unije so glede pridobitve licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja na ozemlju Republike Slovenije, pod pogoji iz tega poglavja, izenačene z državljani in pravnimi osebami Republike Slovenije, ne glede na to, ali na ozemlju Republike Slovenije ustanovijo pravno osebo ali se priglasijo kot podjetnik posameznik, ki bo opravljal dejavnost zasebnega varovanja ali pa bo opravljal storitve zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji s sedežem ali prebivališčem v državi članici Evropske unije.


Pod enakimi pogoji, ki veljajo za osebe iz držav članic Evropske unije, in brez diskriminacije se presoja tudi vloga slovenskega državljana, ki je opravljal ali še opravlja dejavnost zasebnega varovanja ali je pridobil strokovno ali poklicno kvalifikacijo v kateri izmed držav članic Evropske unije.


Osebam iz držav članic Evropske unije se lahko zavrne podelitev licence oziroma prepove v Republiki Sloveniji opravljati dejavnost zasebnega varovanja iz razlogov:
־ javnega reda;
־ javne varnosti;
־ varstva zdravja ljudi.


Ministrstvo, pristojno za delo, izda osebam iz držav članic Evropske unije na njihovo zahtevo odločbo o priznanju njihovih kvalifikacij v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji.


(1) Nazivi kvalifikacij oseb iz držav članic Evropske unije, ki opravljajo dejavnost zasebnega varovanja, se lahko uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije tudi, če so bili pridobljeni v državah članicah Evropske unije.

(2) Če oseba iz države članice Evropske unije uporablja naziv, pridobljen v matični državi, mora biti ta izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov njene matične države.

(3) Če oseba iz države članice Evropske unije izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom oziroma z zakonom, ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji za priznanje določene kvalifikacije, lahko uporablja tudi naziv, ki se za ustrezno kvalifikacijo uporablja v Republiki Sloveniji.


(1) Osebe iz držav članic Evropske unije lahko v Republiki Sloveniji opravljajo posamezne storitve zasebnega varovanja kot posamezne oblike zasebnega varovanja, določene v 5. členu tega zakona (kot na primer: posamičen prevoz denarja na ozemlje Republike Slovenije ali posamično varovanje fizičnih oseb na ozemlju Republike Slovenije).

(2) Osebe iz držav članic Evropske unije morajo pred začetkom opravljanja storitev iz prejšnjega odstavka tega člena pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. V vlogi za priglasitev opravljanja posamezne storitve zasebnega varovanja morajo predložiti dokazilo o zavarovanju poklicne odgovornosti, dokazilo o tem, da imajo pravico opravljati zasebno varovanje v svoji matični državi in o morebitnem članstvu v zbornici v matični državi ali katerikoli drugi državi ter pooblastilo naročnika posamezne storitve zasebnega varovanja iz prvega odstavka tega člena.

(3) Osebe iz držav članic Evropske unije so v celoti ali delno oproščene zavarovanja iz prejšnjega odstavka, če so v matični državi glede pogojev in obsega kritja zavarovanja v celoti ali delno enakovredno zavarovane.

(4) Pogoji iz prvega odstavka tega člena se dokazujejo s potrdili, izdanimi po predpisih oseb iz držav članic Evropske unije. Potrdila morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik.

(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi obvestila in dokazil iz drugega odstavka tega člena osebam iz držav članic Evropske unije v 30 dneh podeli soglasje k opravljanju posameznih storitev zasebnega varovanja, in o tem obvesti pristojni organ matične države osebe države članice Evropske unije.


(1) Na predlog ministrstva, pristojnega za posamezno področje, Vlada z uredbo določi gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zavode, državne organe in organizacije, ki morajo organizirati službo varovanja:
- če uporabljajo ali hranijo radioaktivne snovi, jedrska goriva, odpadke in druge ljudem in okolju nevarne snovi in naprave;
- če hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediščino;
- če upravljajo z javnimi letališči ali morskimi pristanišči za mednarodni javni promet;
- če organizirajo javne prireditve kot svojo redno registrirano dejavnost v svojih poslovnih prostorih;
- v drugih primerih, ko je to iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno, na predlog ministrstva, ki je pristojno za posamezno področje.

(2) Kadar je to iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno, poda predlog za določitev zavezanca ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3) Posebni varnostni razlog iz prejšnjega odstavka je podan, kadar zavezanec opravlja dejavnost, pri kateri obstaja predvidljiva možnost nepričakovane nevarnosti ali povečana stopnja tveganja za varnost ljudi ali premoženja.

(4) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena organizirajo lastno varnostno službo v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo pogoje za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona, ali sklenejo pogodbo o varovanju s subjektom iz 3. člena tega zakona in o tem obvestijo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(5) Obseg varovanja posameznega zavezanca se določi z načrtom varovanja, ki ga izdela gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima pridobljeno ustrezno licenco.


(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektorat, ki deluje v okviru ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(2) V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski nadzor delavci s posebnimi pooblastili - inšpektorji oziroma inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).

(3) Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen.

(4) Policija zagotavlja pomoč inšpektorjem skladno z določbami zakona, ki ureja delovanje policije.

(5) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek.



(1) Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost:
- začasno prepovedati opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
- ob ugotovljenih pomanjkljivostih ali nepravilnostih pri varovanju javnih zbiranj od organizatorja zahtevati prekinitev in razpustitev prireditve, prostore pa zapečatiti do odločitve pristojnega organa;
- prepovedati opravljanje neposrednega dela in nalog osebam iz 19. do 23. člena tega zakona, ki ne izpolnjujejo pogojev, predpisanih s tem zakonom;
- predlagati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, odvzem licence;
- zahtevati od odgovorne osebe pisna pojasnila v zvezi s predmetom nadzora.

(2) Inšpektor prepove nezakonito izvajanje zasebnega varovanja vsakomur, ki:
- opravlja zasebno varovanje brez predpisane licence ali v nasprotju z izdano licenco;
- ne sklene zavarovanja za poklicno odgovornost;
- opravlja zasebno varovanje brez pisne pogodbe ali v nasprotju z njo;
- opravlja zasebno varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja;
- opravlja dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem;
- pri opravljanju zasebnega varovanja ravna v nasprotju s šestim odstavkom 43. člena tega zakona.

(3) Zoper odločbo inšpektorja iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je v osmih dneh od njene vročitve dovoljena pritožba ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(4) O pritožbi odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v osmih delovnih dneh.


(1) Inšpektor lahko z odločbo zaseže predmete ali dokumentacijo, ki jih gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporablja pri izvajanju kršitev tega zakona ali ki so s takšnimi kršitvami nastali.

(2) Zoper odločbo o zasegu predmetov je dovoljen ugovor v skladu z zakonom, ki ureja postopek o prekrških.

(3) O zasegu predmetov iz prvega odstavka tega člena izda inšpektor pisno potrdilo z natančnimi podatki o zaseženem predmetu.


Nadzor nad izvajanjem določb 45., 46., 49. in 51. člena tega zakona opravlja tudi policija.


Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi:
־ register imetnikov licenc;
־ evidenco varnostnih menedžerjev;
־ evidenco varnostnikov;
־ evidenco varnostnih tehnikov;
־ evidenco pooblaščenih varnostnih inženirjev;
־ evidenco operaterjev VNC.


(1) Register imetnikov licenc se vodi ločeno za imetnike licenc, ki opravljajo dejavnost zasebnega varovanja kot storitev za druge, in imetnike licenc, ki opravljajo obvezno varovanje po 59. členu tega zakona.

(2) Register obsega za vsakega imetnika licence naslednje skupne podatke:
־ registrska številka;
־ naziv firme;
־ sedež;
־ številko vložka sodnega registra oziroma številko priglasitve pri pristojnem davčnem organu;
־ matično številko iz sodnega registra;
־ šifro dejavnosti;
־ osebno ime osebe, pooblaščene za zastopanje;
־ številko izdane licence;
־ datum izdaje in odvzema vsake licence.

(3) Register obsega tudi logotip imetnika licence, če ga ta uporablja.


Evidenca varnostnih menedžerjev, varnostnikov, varnostnih tehnikov, pooblaščenih varnostnih inženirjev in operaterjev VNC (v nadaljnjem besedilu: evidence oseb, ki opravljajo varnostne storitve) vsebujejo naslednje skupne podatke:
־ osebno ime;
־ rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO;
־ naziv firme imetnika licence, pri katerem je oseba zaposlena;
־ državljanstvo;
־ stalno oziroma začasno prebivališče;
־ (črtana);
־ (črtana);
־ opravljene nacionalne poklicne kvalifikacije in datum izdaje posameznega certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji;
־ predpisana dokazila o nekaznovanju;
־ številka izkaznice;
־ datum preizkusa strokovne usposobljenosti;
־ (črtana);
־ datum podelitve in odvzema izkaznice;
־ datum prenehanja delovnega razmerja;
־ fotografija osebe.


(1) Podatke iz 65. in 66. člena tega zakona zbira ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.

(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, potrebne za podelitev licenc za opravljanje zasebnega varovanja in podelitev službenih izkaznic po tem zakonu.

(3) Kadar ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zbira podatke o posamezni pravni ali fizični osebi iz že obstoječih zbirk osebnih podatkov, o tem ni dolžno obvestiti tistega, na katerega se podatki nanašajo. Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke iz 65. in 66. člena tega zakona, morajo te podatke na zahtevo posredovati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izbriše imetnika licence iz registra iz 65. člena tega zakona, če:
־ imetniku licence preneha veljavnost licence za opravljanje zasebnega varovanja - z dnem prenehanja veljavnosti licence;
־ če je imetnik licence izbrisan iz sodnega registra oziroma vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov - z dnem izbrisa.

(5) Podatki iz 65. in 66. člena tega zakona se lahko posredujejo tudi drugim državnim organom, če to zahtevajo in je njihova zahteva povezana izključno z dejavnostjo imetnikov licenc oziroma oseb, ki opravljajo varnostne storitve.

(6) Podatki iz prejšnjega odstavka se na podlagi pisne zahteve posredujejo tudi zbornici za potrebe izvajanja javnih pooblastil, določenih s tem zakonom.


Imetnik licence je dolžan vsako spremembo podatkov iz 65. in 66. člena tega zakona pisno sporočiti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, v osmih dneh od nastale spremembe.


Imetnik licence je dolžan voditi evidence:

1. pogodb o opravljanju storitev zasebnega varovanja;
2. naznanjenih kaznivih dejanj;
3. zadržanih oseb;
4. uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje.

Evidence iz 69. člena tega zakona vsebujejo naslednje podatke:
־ evidenca pogodb o opravljanju storitev zasebnega varovanja: o naročniku storitev varovanja (osebno ime in naslov fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe); o pogodbi o opravljanju storitev varovanja (zaporedna številka pogodbe, datum sklenitve in datum izpolnitve pogodbe); o obliki zasebnega varovanja (navedba oblike varovanja iz 5. člena tega zakona in opis vsebine predmeta pogodbe);
־ evidenca naznanjenih kaznivih dejanj: o naznanitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (naslovnik sporočila, datum sporočila); znani podatki o kaznivem dejanju; domnevnem storilcu kaznivega dejanja (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče);
־ evidenca zadržanih oseb: o zadržani osebi (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče); razlogu zadržanja; času in kraju zadržanja; času obveščanja policije in času predaje zadržane osebe policiji; morebitnih telesnih poškodbah; uporabi sredstev za vklepanje;
־ evidenca uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje: o varnostniku, ki je uporabil fizično silo oziroma sredstva za vklepanje (osebno ime, rojstni podatki, EMŠO ter firma in sedež imetnika licence, pri katerem je zaposlen); razlogu, načinu, kraju in času uporabe fizične sile oziroma sredstev za vklepanje; obveščanju policijske postaje; morebitnih telesnih poškodbah.


(1) Imetnik licence je dolžan podatke iz evidenc iz 69. člena tega zakona na zahtevo inšpektorja predložiti na vpogled.

(2) Inšpektor je podatke iz evidenc iz 69. člena tega zakona dolžan varovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih uporabiti le pri opravljanju nadzora po tem zakonu ali za izpolnitev obveznosti po drugem zakonu.


(1) Podatki se shranjujejo:
־ v evidenci iz 1. točke 69. člena tega zakona pet let po sklenitvi pogodbe;
־ v evidenci iz 2. točke 69. člena tega zakona pet let po vnosu podatkov o naznanitvi kaznivega dejanja;
־ v evidenci iz 3. točke 69. člena tega zakona pet let po vnosu podatkov o zadržanju osebe;
־ v evidenci iz 4. točke 69. člena tega zakona pet let po uporabi fizične sile.

(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka imetnik licence podatke arhivira v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.


(1) Osebni podatki se v evidencah iz 64. člena tega zakona shranjujejo do prenehanja delovnega razmerja oziroma do odvzema licence imetniku licence. Nato se ti podatki arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.

(2) Po prenehanju delovnega razmerja oziroma odvzemu licence se v evidencah iz 64. člena tega zakona vodijo le podatki o osebnem imenu, rojstni podatki, podatki o firmi in sedežu, podatki o prenehanju delovnega razmerja ter podatki o odvzemu licence in izkaznice.


(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidenco strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja.

(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:
־ vsebino in trajanje posameznih oblik strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja;
־ podatke o izvajalcih posameznih oblik strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče in navedba teme oziroma predmeta, ki ga predava);
־ podatke o posameznikih, ki so se udeležili posameznih oblik strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče, potrdila o opravljenih strokovnih izpopolnjevanjih in usposabljanjih).

(3) Osebni podatki se v evidenci iz prvega odstavka tega člena shranjujejo pet let od njihove pridobitve. Nato se ti podatki arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.


(1) Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1. opravlja zasebno varovanje brez predpisane licence ali v nasprotju z izdano licenco (prvi odstavek 18. člena);
2. ne sklene zavarovanja za odgovornost (drugi odstavek 18. člena);
3. opravlja zasebno varovanje brez pisne pogodbe ali v nasprotju z njo (tretji odstavek 18. člena);
4. opravlja zasebno varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje zasebnega varovanja (peti odstavek 18. člena);
5. prevaža in varuje denar ter druge vrednostne pošiljke v nasprotju z načinom, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, (32. člen) ali varuje javna zbiranja v nasprotju z načinom, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve (33. člen);
6. opravlja dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem (38. člen);
7. ne objavi na vidnem mestu določbe o uporabi video nadzornega sistema (drugi odstavek 43. člena);
8. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona;
9. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 43. člena tega zakona;
10. pisno ne obvesti policijske postaje o omejevanju gibanja, uporabi sredstev za vklepanje, fizične sile, telesnih poškodbah ali uporabi strelnega orožja (tretji odstavek 46. člena);
11. ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ne sporoči spremembe podatkov iz 65. in 66. člena tega zakona (68. člen);
12. ne vodi evidenc, ki jih je dolžna voditi (69. člen);
13. na zahtevo inšpektorja ne predloži na vpogled evidenc, ki jih vodi (prvi odstavek 71. člena).

(2) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.


(1) Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje varnostnik, če:
1. ravna v nasprotju s petim odstavkom 43. člena tega zakona;
2. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 43. člena tega zakona;
3. ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 46. člena tega zakona;
4. ravna v nasprotju s 47. členom tega zakona;
5. med opravljanjem službe pri sebi nima službene izkaznice (prvi odstavek 49. člena);
6. ne pokaže službene izkaznice (drugi odstavek 49. člena);
7. ne nosi delovne obleke (prvi odstavek 51. člena).

(2) Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje za prekršek varnostni tehnik oziroma operater VNC, ki stori prekršek iz 3., 4., 5., 6. ali 7. točke prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje varnostno osebje, ki ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ne vrne službene izkaznice (drugi odstavek 50. člena in drugi odstavek 50.a člena).


Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje nosilec javnega pooblastila, če se ugotovi, da ne izvaja javnih pooblastil na predpisan način (peti odstavek 12. člena).

(1) Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje prava oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. kot naročnik storitve zasebnega varovanja ni sklenil pogodbe o varovanju v pisni obliki ali jo je sklenil z imetnikom, ki nima ustrezne licence (tretji in četrti odstavek 18. člena).
2. kot naročnik storitve zasebnega varovanja, sklene pogodbo v nasprotju s predpisi, ki urejajo način varovanja javnih zbiranj (tretji in četrti odstavek 33. člena).

(2) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.


Organi, pristojni za izvajanje nadzora nad izvajanjem tega zakona, lahko izrekajo globo za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega s tem zakonom.



Zakon o zasebnem varovanju - ZZasV (Uradni list RS, št. 126/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1) Delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki so opravljali nadzor nad izvajanjem zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo s svojim delom do imenovanja v inšpektorja, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.

(2) Do izdaje predpisa iz drugega odstavka 61. člena tega zakona se inšpektor izkazuje s službeno izkaznico pristojne službe za nadzor v ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.


(1) Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje preda ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona, v tiskani in elektronski obliki, vse podatke iz evidenc in registra iz 23. člena Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94, 23/97 in 9/98), ter vse arhive, ki se nanašajo na podeljevanje licenc in službenih izkaznic po Zakonu o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.

(2) Zbornica mora uskladiti svoj statut in druge akte, sprejete na njegovi podlagi, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona

(3) Zbornica pripravi vsebino katalogov strokovnih znanj in spretnosti iz 24., 25., 26., 27. in 28. člena tega zakona najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4) Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki morajo pridobiti ustrezno licenco po tem zakonu in vzpostaviti evidence iz 69. člena tega zakona najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona.


Vlada Republike Slovenije najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis o obveznem organiziranju službe varovanja (prvi odstavek 59. člena).


Minister, pristojen za notranje zadeve, najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise o:
־ načinu izvajanja javnih pooblastil, ter o kadrovskih in materialnih pogojih za izvajanje javnih pooblastil (četrti odstavek 12. člena);
־ tarifi za izvajanje programov strokovnega izobraževanja na področju zasebnega varovanja (prvi odstavek 13. člena);
־ programih in načinu opravljanja strokovnega izobraževanja (tretji odstavek 29. člena);
־ načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (četrti odstavek 32. člena);
־ načinu izvajanja ukrepov varnostnikov (48. člen);
־ o obrazcih in ceni službenih izkaznic ter o postopku za njihovo podelitev (tretji odstavek 49. člena);
־ načinu opravljanja inšpekcije na področju zasebnega varovanja (osmi odstavek 60. člena);
־ obrazcu službene izkaznice inšpektorja za zasebno varstvo in postopku za njeno izdajo (drugi odstavek 61. člena);
־ vsebini in načinu opravljanja strokovnega izpita inšpektorjev za zasebno varstvo (tretji odstavek 61. člena).


(1) Za novo zaposlene osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se, do določitve vsebine katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti ter začetka izvajanja postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, uporablja Pravilnik o postopku sprejemanja odločitev glede določitve programov za preizkus znanja, izvajanja teh programov in načinu preverjanja znanja, ki ga je dne 28. marca 2002 sprejela Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje.

(2) Za odgovorne osebe, varnostnike in varnostnike tehnike iz 9., 10. in 11. člena Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja, ki so opravili preizkus znanja v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, se šteje, da imajo pridobljene nacionalne poklicne kvalifikacije v skladu s tem zakonom.

(3) Ne glede na določbo prve alineje 20. člena tega zakona se šteje, da imajo osebe s končano najmanj osnovno šolo in najmanj osmimi leti delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja ljudi in premoženja na dan uveljavitve tega zakona, pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka oziroma varnostnik oziroma varnostnica.


Določbe 52. do 58. člena tega zakona, ki se nanašajo na pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja in storitev oseb iz držav članic Evropske unije, se začnejo uporabljati z dnem vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo.


(1) Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v 75. členu, prvem, drugem in tretjem odstavku 76. člena in 77. členu tega zakona, razen za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika.

(2) Za prekrške, določene v četrtem odstavku 76. člena tega zakona, se do začetka uporabe zakona iz prejšnjega odstavka, kaznuje posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev.


(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94, 23/97 in 9/98).

(2) Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi tega zakona se še naprej uporabljata Pravilnik o nadzoru nad izvajanjem zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 90/98 in 76/02) in Pravilnik o tehničnih pogojih za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti tehničnega varovanja oseb in premoženja (Uradni list RS, št. 17/96), kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.

(3) Do uveljavitve izvršilnega predpisa iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se še naprej uporabljajo službene izkaznice, izdane na podlagi 18. člena zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.


Pogoj državljanstva Republike Slovenije, ki ga morajo izpolnjevati osebe iz 19. do 23. člena tega zakona, se z dnem vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo nadomesti s pogojem državljanstva katere od držav članic Evropske unije.


Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju - ZZasV-A (Uradni list RS, št. 102/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1) Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za prevoz 1. in 2. razreda vrednostnih pošiljk v skladu z določbo 11. točke prvega odstavka 3. člena Pravilnika o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (Uradni list RS, št. 96/05) in želijo opravljati to dejavnost, morajo za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk 12 mesecih od uveljavitve tega zakona pridobiti nove licence v skladu s tem zakonom.

(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v 24 mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti zamenja obstoječe službene izkaznice z novimi v skladu s tem zakonom.

(3) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vsem, ki ob uveljavitvi tega zakona posedujejo licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom, podeli certifikate po uradni dolžnosti v 12 mesecih od uveljavitve zakona.

(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ob zamenjavi službenih izkaznic po drugem odstavku in podelitvi certifikata po tretjem odstavku tega člena, preveri obstoj varnostnih zadržkov v skladu s 36.a členom tega zakona.

(5) Varnostno osebje, ki že opravlja naloge zasebnega varovanja, se mora v petih letih od uveljavitve tega zakona udeležiti strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ter opraviti izpit iz strokovne usposobljenosti po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.


(1) Člani Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje lahko v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejmejo sklep o preoblikovanju v gospodarsko zbornico v skladu z zakonom, ki ureja status in delovanje gospodarskih zbornic, oziroma sklep o prenehanju zbornice.

(2) Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje nadaljuje z delom do sprejema odločitve o prenehanju oziroma preoblikovanju zbornice v skladu z zakonom, ki ureja status in delovanje gospodarskih zbornic.

(3) V sklepu o prenehanju zbornice člani po njenem predhodnem soglasju določijo subjekt, na katerega se prenese premoženje zbornice, ki preneha delovati. Subjekt, ki prevzame premoženje, prevzame tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni v Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje.

(4) Šteje se, da je zbornica ali združenje na področju zasebnega varovanja reprezentativno, če se vanj združi petintrideset odstotkov (35%) družb za zasebno varovanje.

(5) Naloge, ki jih je Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje opravljala na podlagi javnega pooblastila, prevzame ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Zbornica mora ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, najkasneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona predati vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem navedenih nalog. Zbornica zagotavlja izvajanje svojih nalog do predaje dokumentacije.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pravni naslednik kot javno pooblastilo opravlja naloge strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja, če izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona. Pogoje v upravnem postopku ugotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in o tem izda odločbo.


Vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejme uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja v skladu s tem zakonom.


Minister, pristojen za notranje zadeve, v enem letu po uveljavitvi tega zakona izda podrobnejše predpise o:
- obliki in vsebini certifikata o podeljeni licenci v skladu s 16. členom zakona;
- načinu varovanja javnih zbiranj v skladu s 33. členom zakona;
- programih in načinu opravljanja strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu z 12. členom zakona.


Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.