Zakon o zemljiškem katastru

Zakon ne velja več od 28.6.2000. Nadomestil ga je Zakon o evidentiranju nepremičnin

ZAKON O ZEMLJIŠKEM KATASTRU (ZZKat)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

V zemljiškem katastru se evidentirajo podatki o zemljiščih, in sicer:

- o nosilcih stvarno-pravnih pravic na zemljiščih;
- o legi, obliki, površini, vrsti rabe, katastrskem razredu, katastrskem dohodku, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišča;
- o posebnih režimih uporabe in razpolaganja z zemljišči, ki so določeni s predpisi družbenopolitičnih skupnosti;
- o pripadnosti zemljišča statističnim okolišem;
- drugi podatki o zemljiščih, če je tako določeno z zakonom, predpisom izdanim na podlagi zakona ali z odlokom občinske skupščine.

2. člen

(1) Zadeve zemljiškega katastra so splošnega pomena za SR Slovenijo.

(2) Za zemljiški kataster velja v SR Sloveniji enoten sistem, ki je določen s tem zakonom, in enotni tehnični normativi, določeni na njegovi podlagi.

3. člen

Zadeve zemljiškega katastra opravlja za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: občinski geodetski organ) in Geodetska uprava SR Slovenije, razen tistih zadev, ki jih v skladu s tem in s posebnim zakonom opravljajo geodetske organizacije združenega dela.

4. člen

(1) Podatki zemljiškega katastra se ugotavljajo, določajo in evidentirajo glede na parcelo.

(2) Temeljna teritorialna enota za vodenje zemljiškega katastra je katastrska občina.

(3) Območje in ime katastrske občine določa skupščina občine potem, ko dobi mnenje Geodetske uprave SR Slovenije.

(4) Temeljna teritorialna enota za katastrsko klasifikacijo zemljišč je katastrski okraj.

(5) Območje in ime katastrskega okraja določa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog Geodetske uprave SR Slovenije potem, ko dobi mnenje skupščin občin v katerih območje sega katastrski okraj.

5. člen

(1) Kot nosilci stvarno-pravnih pravic na posameznih zemljiščih se v zemljiškem katastru evidentirajo njihovi lastniki oziroma imetniki pravice uporabe (v nadaljnjem besedilu: lastniki oziroma uporabniki).

(2) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč se smejo vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiško-knjižnega stanja oziroma na podlagi sklepa sodišča.

(3) V primerih, ko je uveden postopek razlastitve, prisilnega prenosa pravice uporabe, arondacije ali komasacije zemljišč, se lahko v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika oziroma uporabnika vpiše tudi dejanski uživalec, če se ta s tem strinja.

6. člen

Zemljišča se evidentirajo v zemljiškem katastru glede na njihovo dejansko vrsto rabe in to kot: - katastrske kulture, če se uporabljajo oziroma, če so namenjene za kmetijsko in gozdno proizvodnjo;

- zemljišča pod gradbenimi objekti;
- zelene površine;
- nerodovitna zemljišča.

7. člen

(1) Katastrske kulture so njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, travniki, barjanski travniki, pašniki, gozdovi, trstičja, hmeljišča in gozdne plantaže.

(2) Zemljišča pod gradbenimi objekti, zelene površine in nerodovitna zemljišča se razvrstijo v posebne kategorije po nomenklaturi in merilih, ki bodo določena s predpisom za izvrševanje tega zakona.

8. člen

Vpisi in vrisi v zemljiškem katastru se smejo opraviti le na podlagi listin, ki so predvidene s tem zakonom in s predpisi za njegovo izvrševanje, in na podlagi uradnih ugotovitev, ki jih opravijo pristojni upravni organi za geodetske zadeve.

9. člen

Zemljiški kataster se izdela na podlagi srednjeročnih programov del, ki jih sprejema Skupščina SR Slovenije potem, ko je dobila mnenje občinskih skupščin, in letnih programov del, ki jih sprejema Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma organ, ki ga on pooblasti.

10. člen

Lastniki oziroma uporabniki zemljišč so dolžni dovoliti dostop na svoja zemljišča delavcem upravnih organov za geodetske zadeve in geodetskih organizacij združenega dela zaradi opravljanja ogledov oziroma meritev v zvezi z zemljiškim katastrom.

II. UGOTAVLJANJE IN ZAMEJNIČENJE POSESTNIH MEJA

11. člen

(1) Meja med parcelama različnih lastnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: posestna meja) se ugotavlja v mejnem ugotovitvenem postopku, kolikor se ne ugotavlja oziroma določa v sodnem postopku.

(2) Meja med parcelama različne vrste rabe, ki pripadata istemu lastniku oziroma uporabniku, se ugotavlja po dejanskem stanju v naravi.

(3) Mejni ugotovitveni postopek vodi občinski geodetski organ.

(4) Občinska skupščina lahko pooblasti za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka geodetsko organizacijo združenega dela, ki je v skladu z zakonom ustanovljena za opravljanje operativnih del v zadevah geodetske službe.

12. člen

(1) V mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku ugotovljena posestna meja se mora zamejničiti s trajnimi znamenji.

(2) Mejnih znamenj, postavljenih v mejnem ugotovitvenem postopku ali v sodnem postopku, ni dovoljeno uničevati, poškodovati ali samovoljno premeščati.

13. člen

Mejni ugotovitveni postopek se izvede na kraju samem v sodelovanju s prizadetimi lastniki oziroma uporabniki, ti morajo biti povabljeni k sodelovanju vsaj 8 dni pred začetkom postopka.

14. člen

(1) V mejnem ugotovitvenem postopku se s soglasjem vseh navzočih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovijo in zamejničijo mejne točke na posestnih mejah parcele.

(2) Po dokončanih opravilih iz prejšnjega odstavka sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovitveni zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki.

(3) Ugotovitveni zapisnik sestavljen in podpisan po določbah prejšnjega odstavka, je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi.

15. člen

(1) Če se v mejnem ugotovitvenem postopku ne doseže soglasje med lastniki oziroma uporabniki glede posestne meje parcele, pozove uradna oseba, ki vodi postopek, prizadete lastnike oziroma uporabnike, da v 30 dneh sprožijo postopek za ugotovitev posestne meje; če ti v navedenem roku ne sprožijo sodnega postopka, se meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra.

(2) Če se posamezni lastniki oziroma uporabniki ne odzovejo vabilu na mejni ugotovitveni postopek, pa je izkazano, da so vabilo prejeli, se ugotovi posestna meja na podlagi izjav navzočih lastnikov oziroma uporabnikov. V takem primeru pozove uradna oseba, ki vodi postopek, odsotne lastnike oziroma uporabnike, da v določenem roku v njegovih uradnih prostorih podpišejo ugotovitveni zapisnik; če pozvani ne podpišejo zapisnika, je treba postopati po določbah prejšnjega odstavka; če se pozvani ne odzovejo vabilu, se posestna meja ugotovi na podlagi izjav lastnikov oziroma uporabnikov, ki so sodelovali v mejnem ugotovitvenem postopku.

(3) Če se na vabilo na mejni ugotovitveni postopek ni odzval nihče od povabljenih lastnikov oziroma uporabnikov pa je izkazano, da so vabilo prejeli, se posestna meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra.

(4) V primeru iz drugega odstavka prvega odstavka in tretjega odstavka tega člena se na območju, kjer ni zemljiškega katastra, ugotovi posestna meja v približnem poteku in to s poizvedovanjem na kraju samem ali na kakšen drug način; če to ni mogoče, se posestna meja ne ugotovi.

(5) Ugotovitev posestne meje na podlagi obstoječega zemljiškega katastra, na podlagi enostranskih izjav lastnikov oziroma uporabnikov ali pa na podlagi poizvedovanj na kraju samem v primerih iz prejšnjih odstavkov tega člena ne posega v lastninske in druge pravice lastnikov oziroma uporabnikov.

16. člen

O vseh dokončnih odločitvah glede posestnih meja mora sodišče obvestiti pristojni občinski geodetski organ.

17. člen

Če se v mejnem ugotovitvenem postopku ugotovi, da je posestna meja v nasprotju s pogoji, ki so določeni v urbanističnem in zazidalnem načrtu, mora uradna oseba, ki vodi postopek, o tem obvestiti pristojni občinski upravni organ.

III. IZDELAVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA

18. člen

(1) Za izdelavo zemljiškega katastra skrbi SR Slovenija ob sodelovanju občin.

(2) SR Slovenija programira in financira opravila izdelave zemljiškega katastra, ki se nanašajo na zemljiško-katastrsko klasifikacijo in bonitiranje zemljišč.

(3) Skladno s programom SR Slovenije iz prejšnjega odstavka občine programirajo in financirajo tista opravila izdelave zemljiškega katastra, ki jih je po tem zakonu dolžan izvršiti občinski geodetski organ.

19. člen

Ne glede na določbe prejšnjega člena, programira in financira SR Slovenija celotno izdelavo zemljiškega katastra za območja, v katerih ta še ne obstoja ter sofinancira vsa opravila iz pristojnosti občine v zvezi z izdelavo zemljiškega katastra v manj razvitih občinah.

20. člen

(1) Podatki zemljiško-katastrske izmere in katastrske klasifikacije zemljišč morajo biti javno razgrnjeni.

(2) Razgrnitev opravi pristojni občinski geodetski organ.

21. člen

(1) O kraju in času razgrnitve mora občinski geodetski organ obvestiti javnost na krajevno običajen način.

(2) Organ iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžan pismeno povabiti na razgrnitev vse prizadete lastnike oziroma uporabnike, da pregledajo razgrnjeni elaborat zemljiško-katastrske izmere oziroma katastrske klasifikacije zemljišč.

22. člen

(1) Lastniki oziroma uporabniki, ki se strinjajo z razgrnjenimi podatki, to potrdijo s svojim podpisom v elaboratu razgrnitve; če se ne strinjajo, lahko podajo uradni osebi, ki vodi razgrnitev, svoj ugovor in sicer v roku 8 dni.

(2) Občinski geodetski organ odloči o ugovoru z odločbo; če ugovoru ugodi, spremeni tudi stanje v elaboratu zemljiško-katastrske izmere oziroma katastrske klasifikacije zemljišč.

(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na Geodetsko upravo SR Slovenije.

(4) Če se lastniki oziroma uporabniki niso odzvali vabilu na razgrnitev, pa je izkazano, da so vabilo prejeli oziroma če na razgrnitvi niso hoteli podpisati, da se strinjajo s podatki razgrnjenega elaborata, čeprav niso ugovarjali, se šteje, da se strinjajo s podatki razgrnjenega elaborata.

23. člen

(1) Na podlagi podatkov, dobljenih z zemljiško-katastrsko izmero, katastrsko klasifikacijo ali z drugimi uradnimi ugotovitvami se izdela zemljiško-katastrski operat.

(2) Zemljiško-katastrski operat izdela občinski geodetski organ.

(3) V zemljiško-katastrskem operatu morajo biti posebej izkazani tisti podatki, ki tvorijo osnovo za vodenje evidenc o nepremičninah in za določanje prispevkov in davkov (v nadaljnjem besedilu: lastninsko-davčni katastrski operat) in posebej za ostale podatke (v nadaljnjem besedilu: prostorski katastrski operat).

IV. VZDRŽEVANJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA

24. člen

(1) Vzdrževanje zemljiškega katastra obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki so nastale glede na podatke zemljiško-katastrskega operata, ter njihovo izvedbo v tem operatu.

(2) Za vzdrževanje katastra skrbi občina.

(3) Vzdrževanje opravlja občinski geodetski organ.

25. člen

(1) Lastniki oziroma uporabniki so dolžni prijaviti pristojnemu občinskemu geodetskemu organu vsako spremembo v vrsti rabe zemljišča in spremembo, ki vpliva na katastrski razred, in sicer v 30 dneh od nastale spremembe.

(2) Sodišča so dolžna sproti pošiljati pristojnemu občinskemu geodetskemu organu sklepe in druge akte, s katerimi odločajo o spremembi lastnika oziroma uporabnika zemljišča.

26. člen

(1) Spremembe glede vrste rabe zemljišča in spremembe, ki vplivajo na katastrski razred, se ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem operatu na prijavo lastnika oziroma uporabnika ali pa po uradni dolžnosti.

(2) Spremembe glede posestne meje parcele se ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem operatu na zahtevo lastnika oziroma uporabnika ali pa po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa.

27. člen

(1) Izvedba sprememb v zemljiško-katastrskem operatu glede posestne meje parcele se sme opraviti le na podlagi predhodno izvršene parcelacije zemljišča.

(2) Posestne meje s parcelacijo zajetih in novoosnovanih parcel se ugotovijo in zamejničijo v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah 14. in 17. člena tega zakona.

(3) Stroški za izvedbo parcelacije zemljišč bremenijo tistega, ki je za to vložil zahtevo; če se parcelacija opravi po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa pa tistega, ki ga določi sodišče oziroma pristojni občinski upravni organ.

28. člen

(1) V primerih razlastitve oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe v zvezi z gradnjo ali rekonstrukcijo komunikacij, plinovodov, daljnovodov, naftovodov in podobno oziroma v zvezi z regulacijo vodnih tokov je investitor del dolžan na svoje stroške poskrbeti za izvršitev ustrezne parcelacije zemljišč zaradi izvedbe nastalih sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.

(2) Investitor iz prejšnjega odstavka je dolžan vročiti pristojnemu občinskemu geodetskemu organu celoten elaborat parcelacije zemljišč, in sicer v enem letu po dokončani gradnji ali rekonstrukciji objekta.

29. člen

(1) Občinska skupščina lahko pooblasti za opravljanje parcelacij zemljišč geodetsko organizacijo združenega dela, ki je v skladu z zakonom ustanovljena za opravljanje operativnih del v zadevah geodetske službe.

(2) Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžna na zahtevo upravičenca izvršiti vsako parcelacijo zemljišč v 6 mesecih od vložitve zahteve in odstopiti pristojnemu občinskemu geodetskemu organu celoten elaborat parcelacije zaradi izvedbe sprememb v zemljiško-katastrskem operatu.

30. člen

(1) Občinski geodetski organ je dolžan do 15. februarja naslednjega leta izvesti v zemljiško-katastrskem operatu vse spremembe glede:
1. vrste rabe in katastrskega razreda zemljišč, če so bile v teku leta pravilno prijavljene do 30. aprila oziroma, če jih je sam po uradni dolžnosti ugotovil do 31. oktobra;
2. posestne meje in površine parcele, ki so nastale zaradi parcelacije zemljišč, če mu je bila zahteva za parcelacijo dana do 30. aprila oziroma, če mu je bil elaborat parcelacije, ki ga je izdelala pooblaščena geodetska organizacija združenega dela, vročen do 31. oktobra;
3. lastnika oziroma uporabnika zemljišča, če mu je bil sklep sodišča vročen do 30. novembra.

(2) Spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele, ki so posledica dejanj iz prejšnjega odstavka tega člena, ugotovi občinski geodetski organ z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na Geodetsko upravo SR Slovenije.

(3) Občinski geodetski organ mora sproti izvajati spremembe in dopolnitve v posameznih delih prostorskega katastrskega operata, v celoti pa jih mora izvesti v tem operatu do 15. februarja naslednjega leta, če je sprememba oziroma dopolnitev nastala do 31. oktobra.

31. člen

(1) Občinski geodetski organ je dolžan sproti seznanjati sodišče o vseh spremembah glede oštevilčbe, posestne meje, površine in vrste rabe parcele, ki jih je ugotovil bodisi po prijavi ali zahtevi bodisi po uradni dolžnosti.

(2) Sodišča obveščajo občinske geodetske organe o vpisih, ki so jih izvršila v zemljiški knjigi na podlagi naznanil iz prejšnjega odstavka.

32. člen

(1) Za vsako katastrsko občino se mora najmanj vsakih 15 let enkrat opraviti primerjava stanja v zemljiško-katastrskem operatu s stanjem v naravi glede na vrsto rabe zemljišč in ugotovljene spremembe izvesti v zemljiško-katastrski operat.

(2) Ko se v eni ali več katastrskih občin bistveno spremenijo naravni ali gospodarski pogoji za kmetijsko in gozdno proizvodnjo, ki zahtevajo spremembo katastrskih razredov zemljišč, se mora za te katastrske občine opraviti primerjava stanja v zemljiškem katastru s stanjem v naravi ter ugotovljene spremembe izvesti v zemljiško-katastrski operat.

(3) Spremembe, ki so ugotovljene na podlagi primerjav iz prejšnjih odstavkov, se javno razgrnejo po določbah 21., 22. in 23. člena tega zakona.

V. POSEBNE DOLOČBE

33. člen

Prenos posestnih meja v naravo tako, kot so označene v zemljiškem katastru, se izven sodnega postopka lahko opravi le na zahtevo in na stroške lastnika oziroma uporabnika in to le pod naslednjimi pogoji:
1. da ne teče sodni postopek zaradi posestne meje glede prizadete parcele;
2. da so prizadeti lastniki oziroma uporabniki pismeno izjavili, da se strinjajo, da se posestna meja uradno vzpostavi po podatkih zemljiškega katastra;
3. da za območje parcele v postopku obstoje zanesljivi izvirni numerični podatki predhodno opravljenih zemljiško-katastrskih meritev, oziroma da so obstoječi zemljiško-katastrski načrti toliko zanesljivi, da je možno na njihovi podlagi vzpostaviti posestno mejo v predpisani dopustni natančnosti.

34. člen

V okviru zemljiško-katastrskega operata se vodi posebna evidenca o zemljiščih in zgradbah v družbeni lastnini.

35. člen

Direktor Geodetske uprave SR Slovenije izda v dveh letih od uveljavitve tega zakona podrobnejše predpise za njegovo izvrševanje.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

36. člen

(1) Z denarno kaznijo od 3.000 do 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1. če ne dovoli dostopa na svoje zemljišče pooblaščenim izvajalcem del na zemljiškem katastru (10. člen);
2. če uniči, poškoduje ali samovoljno premesti mejno označbo (drugi odstavek 12. člena);
3. če v predpisanem roku ne prijavi nastale spremembe po določbah 25. člena.

(2) Z denarno kaznijo od 1.500 do 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe.

37. člen

Z denarno kaznijo od 3.000 do 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik za dejanje iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

Najpozneje v petih letih od uveljavitve tega zakona se mora lastniško-davčni katastrski operat uskladiti z dejanskim stanjem glede katastrskih kultur: plantažni sadovnjaki, barjanski travniki, hmeljišča in gozdne plantaže.

39. člen

Najpozneje v 5 letih od uveljavitve tega zakona so občine dolžne naložiti prostorski katastrski operat za območja, za katera je izdelan oziroma se predvideva izdelava urbanističnega načrta; najpozneje v 8 letih pa za celotno območje občine.

40. člen

Najpozneje v osmih letih od uveljavitve tega zakona se mora izdelati zemljiški kataster za območja, kjer ta še ne obstoji.

41. člen

Dokler Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ne odloči o območju in imenih katastrskih okrajev, veljajo sedanji okraji z območji in imeni po evidenci Geodetske uprave SR Slovenije.

42. člen

Ne glede na določbe 18. in 19. člena tega zakona se do leta 1975 financira izdelava zemljiškega katastra po kriterijih odloka o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1971-1975 (Uradni list SRS, št. 26-167/71).

43. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha voditi posebna evidenca nepremičnin v družbeni lastnini, ki se vodi po določbah odloka o evidenci nepremičnin Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list LRS, št. 40/57). Ustrezne spise prevzamejo občinski geodetski organi.

44. člen

(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati na območju SR Slovenije določbe uredbe o izdelavi izmeritve zemljiškega katastra in njunem vzdrževanju (uradni list SFRJ, št. 44/67), ki se nanašajo na zemljiški kataster.

(2) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati odlok o evidenci nepremičnin Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list LRS, št. 40/57) in vsi predpisi, ki so izdani na njegovi podlagi.

45. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.

Objavljeno dne 26. 4. 1974