Kompost in kompostiranje

Kompost je najboljša in najnaravnejša pot, da tlom vrnemo organsko snov, ki smo jo odvzeli v obliki plodov.

Prostor za kompost izberimo tako, da ne bo predaleč. Postavimo ga v zavetno lego delno zasenčeno. Najbolje je uporabiti grmovje ali drevje. Toplota je potrebna za razkrajanje snovi.

Kompostnik lahko naredimo iz kupljenih betonskih delov, desk ali pa kupimo že narejen plastični kompostnik. Če se lotimo izdelave lastnega, ga napravimo tako, da ima dva (manjši vrt) ali tri (večji vrt) dele. Stene naj imajo med posameznimi deskami ali betonskimi deli odprtine, ki omogočajo dobro izmenjavo zraka. Napravimo tudi pokrov za vse dele.

V prvem delu je zbirališče različnih odpadkov. Vejice narežemo na 5 cm dolge kose, da hitreje razpadejo, ali pa uporabimo drobilnik. Papir zmečkamo in lepenko razceframo. Ko je dovolj zbranega materiala, vse skupaj dobro premešamo. V drugi del damo na dno narezane vejice, ki delujejo kot drenaža in dovod zraka. Nato natresemo približno 25 cm premešanih odpadkov, ki jih lahko prekrijemo s hlevskim gnojem. Sledi tanka plast zemlje. Naložimo 25 cm premešanih odpadkov in tako ponavljamo, dokler ne porabimo vsega materiala. Komposta ne tlačimo. Pokrijemo ga s pokrovom pod katerim naj bo dovolj prostora za kroženje zraka.

Skrbimo, da je kompost ves čas vlažen. Po potrebi ga zalijemo s segreto deževnico ali pa - še bolje - z razredčeno zeliščno gnojnico iz gabeza in kopriv.

Sredina komposta se segreje tudi do 60 stopinj Celzija. Pojavijo se kompostni deževniki, ki proizvajajo dober humus. Kompost ni nared toliko časa, dokler v njem najdemo deževnike. Kup se znižuje, zato ves čas dodajamo nov material po zgoraj opisanem postopku. Poleti traja približno dva meseca od priprave komposta do njegove uporabe, sicer pa približno pet mesecev. Ko je kompost zrel, ga prenesemo na zelenjavni vrt.

Pozimi kompost zaščitimo z listjem ali slamo in ga ne odkrivamo, dokler temperatura ne preseže 10 stopinj Celzija.
Svež kompost presejmo skozi grobo sito. Nerazgrajene dele vrnemo v proces razkrajanja, presejan kompost pa uporabimo tako, da ga potresemo po površini zemlje. Nikoli ga ne vkopavamo v zemljo.

Če imamo dovolj komposta, ne potrebujemo nobenega drugega gnojila. Če uporabljamo kompost, ni nevarnosti, da bi ga uporabili preveč. Pridelana zelenjava je okusnejša in ima višjo notranjo vrednost.

Za kompost lahko uporabimo:

  • vse vrtne in kuhinjske organske odpadke;
  • vrtni plevel - položimo ga med dve plasti časopisnega papirja;
  • vrtno trato, vejice od striženja in obrezovanja;
  • ovenelo cvetje, odcvetele lončnice;
  • listje;
  • slamo, praprot;
  • papir, lepenko;
  • kokošje perje, mrtve živali in živalski ostanki;
  • volnene in bombažne odpadke (le 100  % volna in bombaž);
  • kostno moko;
  • roževino;
  •   žaganje, lesno volno (manjše količine);
  • saje od kurjenja lesa;
  • pepel;
  • morske alge.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog