Ureditev formalnega vrta

Formalni vrt je oblika vrtov, ki lahko združuje vse vrtne tipe. Ti vrtovi imajo brezčasno mirnost, ki izvira iz razporeditve elementov. Vsak ima svoje mesto ter je v razmerju z drugimi. Obiskovalec začuti varnost, ki prihaja iz preteklosti in se nadaljuje v večnost. Linije v vrtu so ostre, s točno določenimi osrednjimi elementi. Vsaka rastlina ima predpisano mesto. Prevladuje simetrija in uravnoteženost. Zasnovo vrta predstavljajo košene trate, skrbno strižne žive meje, umetelno strižene rastline, obrobke iz pušpana ali drugih primernih grmičkov, uokvirjeni pogledi, žariščni motivi, geometrijsko oblikovane grede enotnih in močnih barv, parterji in vozlasti parterji. Da lahko napravimo formalni vrt je potreben natančen načrt od katerega ne odstopamo. Takšen vrt potrebuje ves čas veliko nege in vzdrževanja. Še tako majhna odstopanja od simetrije in nepravilnosti so hitro opazna.

Če imamo velik vrt, ga razdelimo na različne dele, ki jih pripravimo vsakega posebej. Med seboj jih ločimo z živo mejo, pergolo, zidom, ali cvetličnimi tuneli. Posamezne dele povezujejo med seboj poti, ki so v ravnih linijah. Pomembno je, da je oblika in razporeditev poti v harmoniji s hišo. Pri oblikovanju različnih delov pazimo, da ohranjamo eleganco, red in ravnovesje. Posamezni deli so lahko zgrajeni iz preproste trate s poudarjenimi posameznimi cvetličnimi gredami ali zapletenih parterjev.

Poti so poleg ograjic iz pušpana in živih mej osnovni gradnik strukture. Osnovno pravilo je, da pot vedno vodi k nekemu cilju. Na koncu vsake poti mora biti nek objekt ali prostor, ki je zanimiv za obiskovalca. To je lahko kip, klop, paviljon ali vrtna lopa. Križišča poti so poudarjena in spominjajo na majhne trge. V središče postavimo nek zanimiv objekt, kot so ptičja hišica, kip ali sončna ura, če pa imamo na voljo več prostora, napravimo majhen okrogel ali štirioglat okrasni bazen. Če je pot daljša, jo prekinemo s cvetličnim tunelom iz vzpenjajočih dišečih vrtnic ali kake druge vzpenjavke. Lahko napravimo tudi cvetlično gredo, okoli katere bo na vseh straneh tekla pot. V centru grede naj bo grm strižen v obliki krogle ali kocke. Tradicionalni material za izgradnjo poti je klinker, ki z leti dobi prijetno patino. Uporabimo lahko tudi pesek, ki ga nasujemo v 10 do 15 cm debeli plasti. Da preprečimo rast plevela, pesek nasujemo na filc.

Značilne za italijanske formalne vrtove so stroge arhitekturne in simetrične zasnove. Pogosto so na dvignjenih legah. Gradijo jih terase, stopnišča, vodometi, senčna sprehajališča, kaskade in vodni kanali. Voda je zelo pomembna, ker daje skupaj s krošnjami zimzelenih dreves osvežilni občutek, ki je pomemben v vročih poletnih dnevih. Parterne oblike so največkrat na terasah. Osnova so cvetlične grede v arabskem stilu, ki so obdane s pušpanom in simetrično razporejenimi umetelno striženimi grmi v obliki piramid in obeliskov. Pomemben sestavni element so tudi kipi, balustrade, vaze in posode, pogosto v antičnem stilu.

Vozlasti parter posnema obliko prepletenih in abstraktnih vzorcev, ki so značilni za angleška elizabetinska in tudorska ročna dela ter stropne štukature s področja Anglije iz 16. stol. Vzorci so napravljeni iz nizko striženih živih mej, barvastega peska in raznobarvnih rastlin. Najbolje ga je opazovati z višine, ker so tako podrobnosti najbolje vidne. Pri postavitvi moramo upoštevati pogled iz hiše. Vozlastega parterja ni težko vzdrževati, če je na primernem prostoru in ravnih ter prepustnih tleh. Za lažje vzdrževanje izberemo enostavnejše vzorce. Plevel, ki se pojavlja na peščenih površinah plejemo ročno, da ne poškodujemo korenin živih mej.

Parter je večji od vozlastega parterja. Sestavljajo ga nizke, geometrijsko pravilne cvetlične grede, ki tvorijo vzorce značilnih oblik. Oblike so zapletene z arabskim pridihom, lahko so pa tudi simbolične. Oblike začrtuje pušpan. Prostor med njim je zapolnjen s peskom različnih odtenkov, nizko rastočimi rastlinami pisanih barv ali pastelnih odtenkov. Nekatere oblike imajo tudi zimzelene grmovnice, ki so strižene v različnih geometrijskih oblikah. Pri oblikovanju je pomembno, da poskrbimo za ujemanje s hišo ali teraso.

Vglobljeni vrtovi pripomorejo k razgibanosti vrta in ustvarijo dodatno dimenzijo v celotnem vrtu. So enostavni za načrtovanje in vzdrževanje. Vglobljeni vrt je nižji od preostalega vrta in deluje odmaknjeno, mirno ter skrivnostno. Je kvadratne ali pravokotne oblike, obdan z zidovi in trato ali tlakovanimi potmi. Grede so simetrično razdeljene s potmi, na sredini pa je kip, sončna ura, vodnjak ali kakšen drug zanimiv element. Pri nameščanju tega tipa formalnega vrta pazimo, da ga ne napravimo na vlažnih tleh, saj se bo kaj rado zgodilo, da se bo na njem zadrževala voda in rastline ne bodo dobro uspevale.

Rastlina, ki jo vedno povezujemo s formalnimi vrtovi, je pušpan (Buxus sempervirens). Primeren je tako za nizke okrasne ograjice, kot za oblikovanje različnih figur. Je zimzelen in raste počasi. Rastlina oddaja značilen vonj. Za nizko ograjico okoli gred uporabljamo pritlikavo sorto 'Suffruticosa.' Sadimo 10 do 15 rastlin na meter. Da grmički obdržijo svojo obliko in postanejo košati, jih strižemo od maja do avgusta vsake tri do štiri tedne, ne pozabimo pa tudi na obilno gnojenje.

Pušpan in druge grmovnice je možno umetelno striči. Tej umetnosti rečemo topiari. Topiari je več kot 2000 let stara umetnost striženja in oblikovanja rastlin v različne oblike. Takšne rastline so dodatna zanimivost vrtov. Natančno strižene rastline v obliki stebrov, piramid, spiral tvorijo vertikalne poudarke v simetriji in razmerjih zasnove. Takšna rastlina lahko sama po sebi predstavlja žariščno točko vrta, večje število dreves ali grmov pa je lahko ozadje ali okvir za bolj sproščene zasaditve. Preproste geometrijske oblike so primernejše za klasične in pravilno oblikovane vrtove, živali, predmeti, ipd. pa so primernejše za vrtove nepravilnih oblik. Topiari je neprimeren za naravni vrt.

Poleg pušpana so za topiari primerni tudi Ilex crenata, za višje figure liguster (Ligustrum vulgare) in tisa (Taxus bacata). Ograje lahko dobijo poseben pomen, če jih na vogalih poudarimo z različnimi figurami. Drevesa oblikujemo v pravilne krogle, da poudarimo značaj vrta. Ostrolistni javor (Acer platanoides var. Globosum), pritlikava katalpa (Catalpa bignonides var. Nana), in robinija (Robinia pseudoacacia var. Umbraculifera) imajo okroglo krošnjo.

Formalni vrt nima predpisane izbire rastlinskih vrst. Vrste izbiramo glede na vzdušje, ki ga želimo doseči. Npr. romantično vzdušje bomo dosegli, če sadimo vrtnice z velikimi cvetovi.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog