Načrtovanje vrta

Z gradnjo hiše smo zaključili, sedaj pride na vrsto okolica. Pogled je lahko žalosten; kupi zemlje, odpadni gradben material, kamenje in druge nepotrebne stvari kazijo pogled na našo hišo. Nastopil je pravi trenutek, da se lotimo urejanja vrta. Zavedati se moramo, da vrt v enem letu ne bo dosegel končnega stanja, temveč se bo ves čas spreminjal skupaj z rastlinami.

Urejanje vrta se je najbolje lotiti pri željah in zahtevah. Vprašajmo se, kaj želimo od vrta. Ali pričakujemo, da bomo v njem gojili zelenjavo in sadno drevje ali se želimo v njem sprostiti, se zabavati, ... Želje napišemo na list papirja. Neodvisno od velikost prostora, ki je na voljo, lahko vrt vedno oblikujemo skladno z željami. Če imamo majhen vrt in želimo kljub temu imeti vodni vrt, mogoče ribnik ne pride v poštev, lahko pa naredimo vodni vrtiček v posodi.

Ko smo uskladili vse želje in zahteve, začnemo z izdelavo načrta. Če želimo imeti skladen, urejen vrt (ki pa ima lahko pridih divjine), ki bo prijeten za oči in  bo zahteval od nas toliko časa, kot ga bomo imeli na voljo, moramo vnaprej predvideti, kje bomo posadili drevesa, napravili poti, postavili lopo, itd. Najlažje in najceneje je spreminjati vrt v fazi načrtovanja.

V začetni fazi izdelave načrta je smiselno izdelati okvirno skico vrta. Na njej narišemo osnovne elemente, ki jih moramo vključiti (dovozne poti, hiša, ...). Okvirno določimo prostore za uto, grede, trate, klopi, kompostno jamo, ... Ko imamo okvirno skico, temeljito preučimo zemljišče. Ugotovimo, kakšne so temperaturne, padavinske razmere in količina osončenja. Na posameznih delih zemljišča se mikroklimatske razmere razlikujejo. Na skico vrišemo predele z večjo vlažnostjo, z manjšim sončnim obsevanjem, itd. Pregledamo tla in ugotovimo njihov tip, še posebej smo pazljivi na morebitne spremembe talnega tipa.

Vrt oblikujemo kot del celotnega okolja, zato si temeljito ogledamo okolico. Takšen ogled nam lahko poda tudi splošen vtis o rastiščnih razmerah in s tem nekaj idej o izboru rastlinskih vrst. Izmerimo tudi višinske razlike in si označimo nagib. Vsa opažanja vrišemo v okvirno skico.

Ko imamo skico izdelano, se lahko lotimo izdelave dokončega načrta. Vrt narišemo na milimetrski papir najbolje v merilu 1:100 (1 cm na načrtu je 1m v naravi). Zelo podrobno narišemo hišo z vsemi okni, vhodi, balkoni, napušči ter meje parcele. Že stoječa drevesa in grmovje označimo s krogi, ki predstavljajo območje krošnje. Vrišemo smeri nagiba terena, dovozne poti in dvorišča. Označimo, kje imamo vodo in kje jo še potrebujemo. Ko smo izrisali obstoječe stanje, izdelamo nekaj kopij, da se bomo lahko igrali z različnimi načini razporeditve.

Obstaja mnogo slogov oblikovanja vrta vendar naj prevladuje osebni okus. V vrtu bomo preživeli veliko časa, zato nam mora biti všeč. Obstaja nekaj osnovnih načel, ki jih je priporočljivo upoštevati.

Ravnovesje in harmonijo dosežemo z vključitvijo prvin, ki se med seboj dopolnjujejo.

Merilo razmerja je pri živih kompozicijah težko upoštevati, zato pomislimo na rast in velikost rastlin. Rastline razporedimo glede na druge rastline in ostale vrtne elemente tako, da se med seboj ne izključujejo, temveč dopolnjujejo.

Z uporabo perspektive in razmerij lahko vrt oblikujemo tako, da je videti daljši, krajši, ožji ali širši kot je v resnici. Pazimo tudi na barvno harmonijo, da vrt ne postane zmešnjava različnih barv. Pri izdelavi načrta moramo upoštevati tudi koliko časa smo pripravljeni vložiti v kasnejše vzdrževanje vrta. Na papirju je lahko vrt zelo vabljivega videza, vendar če ni časa za njegovo vzdrževanje, nikoli ne postane takšen tudi v resnici.

Ko smo zaključili z načrtovanjem, si vzamemo nekaj dni, da "prespimo.” V tem času se nam bodo porodile boljše ideje in opazili bomo morebitne napake, na katere prej nismo pomislili. Ko vrišemo popravke, si napravimo nekaj kopij in ... veselo na delo!

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog